Franja

turpis -e, adv. turpiter (menda sor. z lat. trepit = vertit; prim. skr. trápate sramuje se = obrača se proč; po tej razlagi bi bil turpis (iz *tr̥pi̯o-: *tr̥pi-s) pt. necessitatis = „tisti, od katerega (od česar) se mora človek obračati“)

1. grd, nakázen, skažèn (skážen, izkažèn, izkážen), (i)znakážen ((i)znakažèn), popačen, ostuden, gnusen, odvraten, ogaben (naspr. pulcher, formosus): Acc. fr., Afr. fr., Enn., Mart. idr., turpes morbo viri H., turpia membra fimo V., muscus, asellus O., vestitus Ter., ornatus, femina Pl., colores foedā specie Lucr., aspectus deformis atque turpis Ci., turpiter atrum desinit in piscem mulier formosa H.; occ. grdo zveneč, neblagoglasen, kakofóničen: si „abfugit“ turpe visum est Ci.; meton. kazeč, iznakažajoč, starejše kazilen, pačilen: podagra, scabies V., macies H.

2. metaf. sramoten, nečasten, nehvalevreden, neblag, grd, odvraten, ostuden, gnusen, žaljiv, nenraven, nemoralen, izprijen, sprijen, pokvarjen ipd. (naspr. pulcher, honestus): Q., Corn., Aur., Fl. idr., fama Acc. fr., T., mores Pl., verbum Ter., causa C., vita Ci., homo turpissimus Ci., aut fuga turpis aut gloriosa mors Ci., bellum tam turpe Ci., formido V., repulsa, senecta H., honesta et turpia virtutis ac malitiae societas efficit Sen. ph., luxus Iuv., foedus, metus Val. Max., dictu turpe Ci., turpe factu Ci., quid turpius? Ci., turpiter fugere C., turpiter facere Ci., turpius eicitur, quam non admittitur hospes O., Cato illā (sc. morte) honestissime usus est, turpissime Brutus Sen. ph.; acc. sg. n. = adv. turpiter: Cl., turpe incedere Cat., turpe gemens Stat.; occ. nenraven, nemoralen: amor, adulescentia Ci., amabat turpissime Ci., nihil esse obscaenum, nihil turpe dictu Ci. ep.; subst. turpe -is, n sramotno (nekaj sramotnega), nravno slabo (nekaj nravno slabega), nenravno (nekaj nenravnega), nemoralno (nekaj nemoralnega), sramota, nemorala, izprijenost, sprijenost, pokvarjenost (naspr. honestum): Ci., habere quaestui rem publicam turpe est Ci., turpe senex miles, turpe senilis amor O.

ugly¹ [ʌ́gli] pridevnik
grd, nelep; odvraten, ostuden, ogaben; gnusen; umazan; neprijeten
ameriško, pogovorno prepirljiv, hudoben, zlohoten; nevaren, preteč (oblak); kritičen

as ugly as sin grd kot smrtni greh
an ugly customer zoprn, neprijeten, nevaren človek
an ugly crime podel zločin
an ugly face grd obraz
ugly duckling grda račka (ki se pozneje razvije v lepega laboda)
an ugly job težavna, zoprna, neprijetna zadeva (delo)
an ugly wound grda, nevarna rana
ugly symptoms nevarni simptomi
to look ugly biti grde, neprijetne zunanjosti (oseba); slabo, neugodno se obrniti (položaj)
to grow ugly postati grd
things have an ugly look stvari se grdo, neprijetno obračajo
the sky looks ugly nebo obeta grdo vreme

unappetitlich neokusen; odvraten, ostuden, ogaben

verminous [və́:minəs] pridevnik (verminously prislov)
mrčesen, mrčesu podoben, okužen z mrčesom, poln mrčesa, ušiv; ki zaplodi mrčes
figurativno ogaben, ostuden, gnusen; parazitski

verminous children ušivi, mrčesa polni otroci
verminous disease glistavost

vomicus 3 (vomica) gnojast; metaf. gnusen, ostuden, ogaben, oduren: morbus Sen. rh.

гадкий grd, ogaben, ostuden

гадостный ogaben, ostuden

мерзкий ostuden, gnusen, ogaben, zoprn

мерзопакостный ostuden, grd, zoprn

мерзостный ostuden, ogaben, priskuten, grd

омерзительный gnusen, ostuden, zoprn

āversābilis -e (āversārī) od česar se mora človek obrniti = ostuden, oduren, gnusen: scelus Lucr., foeditas Arn.

turpiculus 3 (demin. od turpis) precej grd, precej iznakažen (pokvečen, izmaličen), precej ostuden, precej odvraten: nasus Cat., res quaedam Varr.; pren.: res turpiculae et quasi deformes Ci.

demonio moški spol demon, zli duh, duh, vrag

ir al quinto demonio predaleč iti
¡que se lo lleve el demonio! vrag ga vzemi!
darse a todos los demonios besen postati, pobesneti
¡demonio(s)!, ¡qué demonio! k vragu!
saber a demonios imeti zoprn (ostuden) okus
¿a quién demonios quieres...? koga za vraga hočeš ...?

gnus|en (-na, -no)

1. (ostuden) eklig, ekelhaft, [ekelerregend] Ekel erregend

2. moralno: abscheulich; verabscheuungswürdig, abstoßend, schändlich

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.

impudīcus (inpudīcus) 3, adv. -ē

1. nesramen, brezsramen: facinus Pl., odor urcei Mart. ostuden.

2. nečist, sramoten: Pl., Vitr., in epulis inter impudicas mulieres versari Ci.; tudi o moških: in his gregibus omnes adulteri, omnes impuri impudicique (παϑικοί = moške kurbe) versantur Ci.; o pedofilih: Lamp.; enalaga: P. Clodii impudica impudentia Ci., i. domus Ci., digitus i. Mart. srednji prst (kot podoben moškemu spolovilu); adv.: Sen. rh., Eutr., Vulg., Tert.

odur|en (-na, -no) oseba: widerlich, scheußlich, abstoßend, fürchterlich, obnašanje: widerlich, abscheulich, smeh: ekelhaft, videz: scheußlich, abscheulich, widerlich, abstoßend
| ➞ → ogaben, ostuden, gnusen, zoprn, neprijazen

sordide [sɔrdid] adjectif umazan (tudi figuré); ogaben

avarice féminin sordide umazana skopost, skopuštvo
crime masculin sordide gnusen, ostuden zločin
gains masculin pluriel sordides umazani dobički

ἀπό-ρρητος 2 (ῥητός) 1. zabranjen, prepovedan, kar se ne sme povedati, skrivnosten, tajen, nepristopen; τὸ ἀπόρρητον skrivnost, tajna; τὰ ἀπόρρητα misteriji, δι' ἀπορρήτων skrivaj, ἀπόρρητον ποιοῦμαι, ἐν ἀπορρήτῳ ποιοῦμαι prepovem komu o čem govoriti. 2. sramoten, ostuden.