Franja

zurumbático osupel

здиво́ваний прикм., presenéčen prid., začúden prid., osúpel prid.

огорошенный osupel

озадаченный osupel, zmeden, zbegan, v zadregi

остолбенелый odrevenel, osupel

оторвать gl. отрывать оторопелый osupel, zmeden

оторопелый osupel, zmeden

растерянный osupel, zmeden, izgubljen

ébouriffé, e [-fe] adjectif razkuštran; figuré ves osupel

chevelure féminin ébouriffée skuštrani lasje

hébété, e [ebete] adjectif bebast, otopel, poneumljen, ves zmeden, ves osupel

prèpadati -ām
I.
1. nepričakovano napadati
2. plašiti: kažu da ih ne prepada ni smrt
II. prepadati se
1. strmeti, biti osupel
2. bati se: sad ću ja izići, ali se nemoj prepadati

squelch [skwelč]

1. samostalnik
zmečkana masa, kaša, brozga; klokot, čofot(anje)
(= squelcher) pogovorno uničujoč udarec; porazen odgovor

2. prehodni glagol
pogovorno zmečkati, zdrobiti, streti, zmastiti; dokončati (kaj)
figurativno utišati, usta (komu) zamašiti, poraziti (koga) z odgovorom, zbegati
neprehodni glagol
čofotati, klokotati; hoditi v čevljih, polnih vode, ali po razmočeni zemlji; ostati ves osupel, sesesti se

stupor -ōris, m (stupēre)

1. odrevenelost, otrplost, okorelost, (telesna) brezčutnost, otopelost, stúpor: in corpore Ci., totius corporis Sen. rh., quidam morbo aliquo et sensūs stupore suavitatem cibi non sentiunt Ci., stupor linguae Ci. neokretnost, stupor obstitit illis O., oculos stupor urget inertes V.

2. metaf.
a) osuplost, presenečenost, strmenje, prevzetost: Ph., Iust., Cl., Arn. idr., sit in verbis tuis hic stupor Ci., cum … stupor silentiumque inde ceteros patrum defixisset L.; meton. osupel človek, osupnjenec: talis iste mens stupor nil videt Cat.
b) neumnost, nespamet(nost), bebavost, glupost, brezumnost, topost, topoumnost, topoglavost, omejenost, budalost, trapavost, stupidnost: sed stuporem hominis vel dicam pecudis attendite Ci., quis stupor hic, Menelaë, fuit? O.

titubō -āre -āvī -ātum (verjetno iz indoev. kor. *(s)teu-p- oz. *(s)teub(h)-)

1. zibati se, majati se, netrdno stati, opotekati se, omahovati, spotakniti (spotikati) se, klecniti (klecati), sklecniti (sklecavati), poklecavati, noge se mesti komu: Corn., Sen. tr. idr., mero somnoque gravis titubare videtur O., Silenus titubans annisque meroque O., reversus titubanti pede Ph. z opotekajočim korakom, klecavih nog, lingua titubat Sen. ph. jezik se zapleta; pesn.: vestigia haud tenuit titubata (= titubantia) V.; occ. spotakniti (spotikati) se: cave, ne titubes mandataque frangas H.

2. metaf.
a) (o jeziku) spotikati se, zatikati se, zapletati se, bebljati, jecljati, mesti se komu: lingua titubat O., Sen. ph., linguā titubante Ci., Licinius titubans Ci.
b) omahovati, nihati, kolebati, obotavljati se, biti negotov, mencati, biti zmeden, biti osupel, biti v zadregi, biti v stiski, starejše omecevati: Pl., Sen. tr. idr., omnibus titubantibus et de rebus summis desperantibus N.
c) spotakniti (spotikati) se = zgrešiti kaj, (z)motiti se v čem, pri čem: si verbo titubarint (sc. testes), quo revertantur non habebunt Ci., si tantulum offensum titubatumque sit Ci., ne quid titubet Kom., si quid titubatum est Ci. = če se je kaj nesrečno izteklo. — Od tod adv. pt. pr. titubanter

1. opotekaje se, omahovaje, klecaje, spotikaje: Amm.

2. metaf. s spotikajočim se jezikom, zatikujoče se, omahljivo, omahovaje, neodločno, starejše svepavo: Aug., loqui de aliquā re Corn., posuistis, atque id tamen titubanter strictim Ci.

aback [əbǽk] prislov
nazaj, zadaj
navtika proti krmi

taken aback prepadel, osupel, presenečen
to stand aback from stati ob strani, izogibati se

abroad [əbrɔ́:d] prislov
daleč, zunaj, v tujini; zmotno; povsod

to be all abroad biti ves iz sebe, osupel, zbegan, zmeden
it is all abroad splošno znano je
to live abroad živeti v tujini
to be noised abroad postati povsod znan
to scatter and spread abroad širiti naokrog
there is a rumour abroad širijo se govorice, govori se
to walk abroad iti na sprehod

asphyxier [asfiksje] verbe transitif (za)dušiti

s'asphyxier zadušiti se; napraviti samomor z zadušitvijo
il s'est asphyxié au gaz, avec le gaz napraviti samomor s plinom
(familier) il en a été asphyxié bil je ves osupel zaradi tega

bras [bra] masculin laket, roka; ročica; figuré pomoč, delovna sila; figuré moč, oblast; škarje (raka), plavut (kita); ročaj, držalo (vesla); naslanjalo za roke (pri naslanjaču); špica (pri kolesu)

le haut du bras nadlaket
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod roko (iti)
à bras s pomočjo rok, z rokami (brez stroja), ročno
à force de bras le z rokami
à pleins bras z vso močjo, močnó
à tour de bras z vso silo, intenzivno
à bras raccourcis s krepkimi udarci, silovito
à bras-le-corps čez pas, po sredi telesa
à bras ouverts z od-prtimi rokami
à bras tendu s stegnjeno roko
en bras de chemise brez suknjiča, golorok
les bras retroussés z zavihanimi rokami
charrette féminin à bras ročni voziček
manque masculin de bras pomanjkanje delovne sile
bras de mer, de rivière morska ožina, rečni rokav
bras séculier posvetna oblast
avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv
avoir quelqu'un, quelque chose sur les bras (figuré) imeti koga, kaj na vratu, na grbi
avoir les bras ballants povesiti roke
avoir les bras rompus biti čisto izčrpan, zbit, do smrti utrujen
baisser les bras opustiti, odreči se
couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga zelo presenetiti, popolnoma ohromiti koga
donner, offrir le bras à quelqu'un komu roko dati, ponuditi
être le bras droit de quelqu'un biti komu desna roka
se jeter dans les bras de quelqu'un vreči se komu v naročje
refuser son bras à quelqu'un odreči komu pomoč
rester les bras croisés ostati brez dela
saisir quelqu'un par le bras zgrabiti koga za roko
serrer quelqu'un dans ses bras stisniti koga k sebi
tendre les bras à, vers quelqu'un (figuré) koga pomoči prositi
tenir les bras croisés križem roke držati
les bras m'en tombent sem kot od strele zadet, ves osupel, tega ne morem razumeti
ne vivre que de ses bras živeti le od dela svojih rok

cock² [kɔk]

1. prehodni glagol (up)
pokonci postaviti; (klobuk) na stran pomakniti; napeti petelina na puški

2. neprehodni glagol
šopiriti se

to cock one's ears z ušesi striči, prisluhniti
to cock one's eye at s.o. namigniti komu
ameriško, pogovorno to go off half cocked prenagliti se
knocked into a cocked hat onemel, osupel; popolnoma premagan
to cock one's nose nos vihati
to cock a snook osle kazati

correr preteči, prevoziti, prepotovati; teči, hiteti (za kom), zasledovati, goniti; odvzeti, ukrasti; hitro jezditi; biti v obtoku; občevati (con z); tekoč biti; poteči; vladati (razmere)

correr burro spuhteti, zdišati se
correr el cerrojo poriniti zapah
correr la cortina pritegniti (odriniti) zaveso
correr mundo iti na pot po svetu
correr el país enemigo vdreti v sovražnikovo deželo
correr parejas (con) podoben si biti (z)
correr peligro, correr riesgo biti v nevarnosti
correr la misma suerte imeti isto usodo
correr toros poditi (dražiti) bike
correr el velo sneti krinko
correr un velo sobre lo pasado pozabiti na preteklost
correr la voz razglasiti, objaviti
correr la pohajkovati, razuzdano živeti
correr a caballo jahati
corren rumores šušlja se, trdi se
correr a su perdición, correr a su ruina drveti v (svojo) pogubo
a (todo) turbio correr naj gre še tako slabo
correr con la casa gospodariti (gospodinjiti) v hiši
correr con la dirección prevzeti vodstvo
correr con los gastos plačati stroške
eso corre de mi cuenta (por mí) to je moja stvar
corre aire vetrovno je
hacerla correr govorico v tek spraviti
eso corre por tí to se tebe tiče
a mí me corre esta obligación to je moja dolžnost
corre prisa mudi se, stvar je nujna
no me corre prisa ne mudi se mi (s tem)
a tres del (mes) que corre 3. t. m.
lo que corre del año ostanek leta
corran las cosas como corrieren naj pride, kar hoče
a más correr, a todo correr z največjo hitrostjo
¡déjelo correr! pustite to! konec s tem!
correrse po-, pre-teči; ujeziti se, biti osupel (prestrašen); prenagliti se
haga V. el favor de correrse un poco hacia la derecha pomaknite se malo na desno, prosim