Franja

circumjacent [sə:kəmdžéisnt] pridevnik
obdajajoč, okrog ležeč; bližnji, okolen

circumlābor -lābī valiti se okrog: Lucan.

circumlātrātus -ūs, m oblajevanje, divjanje okrog česa: Iuvenc.

circumpōnō -ere -posuī -positum okrog postaviti (postavljati), položiti (polagati): Fr., ferulas Cels., stramenta Plin.; z dat.: piper catillis H. v torilcih po mizi razpostaviti, id genus spectaculorum sibi Sen. ph., nemus, quod... stagno circumposuit Augustus T. ki ga je dal Avgust nasaditi okrog jezera, sibi velamen c. Aug., collo torquem auream Vulg. Od tod subst. pt. pf. circumposita -ōrum, n okolica: L. epit. Occ. (osebe) okrog posaditi (posajati), razpostaviti (razpostavljati): Valentem et Caecinam... curuli suae circumposuit T. Valentu in Cecini je velel sesti na obeh straneh..., armatos c. Suet.

circumsīgnō -āre -āvī okrog zaznamovati, označiti (označevati): Col., Mel., Pall., Boet.

circumsistō -ere -stetī, redkeje in mlajše -stitī (-)

1. postaviti (postavljati) se okrog koga ali česa, obstopiti (obstopati), obsuti, obsipati; abs.: Pl., Cu., haec cum... loqueretur, sex lictores circumsistunt Ci., cum paucis militibus circumsistens C., circumsistentia tecta Iul. Val. okrog stoječe hiše; z acc.: Pl., Cat., Domitium C., circumsistere alii signa sua T.

2. occ. sovražno obstopiti (obstopati), obkoliti (obkoljevati), zaje(ma)ti; abs.: circumstiterant victores T.; z acc.: plures paucos circumsistebant C., cum singulas binae naves circumsisterent C., centuriones armati Mettium circumsistunt ipsumque domumque V., c. lectum T.; v pass.: circumsisti ab omnibus civitatibus C. napaden biti.

3. pren. koga obstreti (obstirati), od vsepovsod pritiskati: anceps proelium Romanos circumsteterat L., at me tum primum saevus circumstetit horror V., circumsteterat Civilem et alius metus T.; v pass.: fortitudo circumsistitur hinc audaciā, inde timiditate Ap.

circumsitus 3 okrog ležeč, bivajoč, okoliški: terrae, populi, gentes Amm.

circumspīrō -āre okrog veti: Prisc.

circumstāgnō -āre razli(va)ti se naokrog, kakor voda okrog stati: Tert.

circumterō -ere krog in krog otreti (otirati), pesn. = na gosto stati okrog: hunc iuvenis turba circumterit arta Tib.

circumtrahō -ere okrog vleči (vlačiti): Cael.

circumtueor -ērī okrog gledati, ozirati se: Ap.

circumvectō -āre (frequ. glag. circumvehere)

1. okrog voziti, nositi: errantes penates Sil. (o nomadih).

2. večinoma med. circumvector -ārī peljati se, pluti, jezditi okoli: oppida Pl. pluti v mesta, Ligurum oram L. ob ligurskem obrežju krožiti; v tmezi: non ego circum me... vectari rura caballo... narro N. da jezdim po tratah okoli; pren.: singula dum circumvectamur V. zaporedno opisujemo.

circumvolō -āre -āvī -ātum okrog (okoli) leteti (letati), obleteti (obletati), obfrfota(va)ti (o pticah idr. krilatih živalih): Q., Suet., Iust., remos plausis alis O., milvus... flectitur in gyrum... spemque suam (svoj plen) motis avidus circumvolat alis O., nave circumvolatā Plin.; voj. obletati, obdirjati: c. ordines exercitus sui Vell., campum iaculo Sil.; pren.: nox atra caput tristi circumvolat umbrā V., Erycina ridens, quam Iocus circumvolat et Cupido H., me mors atris circumvolat alis H.

circumvolūtō -āre okrog valiti; med.: circumvolutārī okrog se valiti: Plin.

circumvolvō -ere (-) -volūtum okrog valiti, ovi(ja)ti, le refl.: se circumvolvere in med.: circumvolvī okrog se valiti, ovi(ja)ti se okoli česa; z dat.: herba se circumvolvens arboribus Plin.; z acc.: rota, perpetuum quā circumvolvitur axem O. kjer se neprestano vrti okrog osi (prim. circumvertō); Demosthenes lanā multā collum cervicesque circumvolutus Gell.; pesn.: sol magnum circumvolvitur annum V. dokonča s kroženjem (v krožnem teku)... leto.

close about neprehodni glagol
obdati, zbrati se okrog koga ali česa

close round prehodni glagol
zapreti se okrog česa, obdati, obkoliti

coerrō -āre skupaj bloditi, pohajati, okrog hoditi, ovinkariti: Paul. (Dig.).

compound³ [kɔ́mpaund] samostalnik
mešanica, zmes
slovnica sestavljenka; ograjeni prostor okrog poslopja