Franja

dáleč far (away, off); a long way off; widely, remotely, distantly

dáleč od tu far from here
dáleč naokoli far and wide
dáleč narazen wide apart
od dáleč from the distance, from afar
kako dáleč how far, to what extent
tako dáleč in ne dlje! thus far and no further ali farther
bil sem dáleč od doma I was far from home
kako dáleč je (to)? how far is it?
stanuje dáleč od tu he lives far away from here
dáleč boljši, dáleč najboljši better by far, by far the best
dáleč proč (še dolgo ne) far from it, not by a long way (ali chalk)
dáleč od tega far from it
še dáleč ne tako zanimiv not nearly so interesting
dáleč najboljša splošna zgodovina far and away the best general history
kakor dáleč seže oko as far as the eye can reach
lahkó tečeš tako dáleč? can you run as far as that?
držati se dáleč (stran) od to keep (ali to stand) clear of
kako dáleč si z angleščino? how far have you got with your English?
počasi se dáleč pride he that goes softly, goes safely

dáleč loin

od daleč de loin
na daleč au loin
kako daleč? à quelle distance?
kakor daleč seže oko aussi loin que peut porter la vue
daleč naokoli loin alentour (ali à la ronde)
daleč najboljši de loin le meilleur

dáleč adv.

1. (izraža veliko razdaljo) lontano:
ne daleč non lontano
daleč od lontano da
od daleč da lontano
do vasi je uro daleč il villaggio è a un'ora di cammino
kakor daleč seže oko a perdita d'occhio

2. (izraža veliko časovno oddaljenost) lontano:
biti daleč essere lontano
videti daleč vedere lontano, prevedere

3. pren. (izraža veliko mero) di gran lunga, di molto:
daleč presegati koga superare, essere di molto, di gran lunga superiore a qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti (že) daleč s čim essere (ben) avanti in qcs.
pren. ne priti daleč non arrivare lontano, non combinare molto
biti daleč od tega, da essere ben lontano dal, non avere affatto intenzione di
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
počasi se daleč pride chi va piano va sano e va lontano
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore

dáleč lejos

(ne) daleč od tu (no) lejos de aquí
od daleč de(sde) lejos
kar najbolj daleč lo más lejos posible
daleč prekašati superar en mucho
predaleč iti ir demasiado lejos
kakor daleč seže oko a pérdida de vista
daleč sem od tega, da bi to mislil estoy (muy) lejos de pensarlo
še daleč mi ni za to eso me está muy lejos
je postaja daleč od tu? ¿está lejos de aquí la estación?
to gre predaleč esto ya es demasiado
s tem ne boš daleč prišel con eso no llegarás muy lejos
kako daleč je od tu do ...? ¿qué distancia hay de aquí a...?
daleč od oči, daleč od srca lejos de vista, lejos de corazón

duhovn|i¹ (-a, -o) duha: geistig, Geistes- (drža die Geisteshaltung, kultura die Geisteskultur, revščina die Geistesarmut, svežina die Geistesfrische, usmeritev die Geistesrichtung, veličina die Geistesgröße, zgodovina die Geistesgeschichte, življenje das Geistesleben)
duhovna sorodnost die Geistesverwandtschaft, die Wahlverwandtschaft
duhovne vrednote množina geistige Werte množina
duhovno oko das Auge des Geistes

èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

faséten (-tna -o) adj. della faccetta, a faccetta:
zool. fasetno oko occhio composto

hurikan samostalnik
meteorologija (tropski vihar) ▸ hurrikánPovezane iztočnice: oko hurikana

iglast pridevnik
1. (o iglavcih) ▸ tűlevelűPovezane iztočnice: iglasto drevo

2. (koničast) ▸ tűszerű, tű
V čeljustih so številni iglasti zobje, s katerimi zgrabijo plen. ▸ Az állkapocsban számos tűfog található, ezekkel ejtik el zsákmányukat.
Dvignil je kamen in si pognal iglasto konico v lastno oko. ▸ Felvett egy követ, és tűszerű hegyét a saját szemébe szúrta.

izbíti to beat out, to dash out, to drive out; to knock out

to izbije sodu dno (figurativno) that beats everything
izbíti komu oko to put out someone's eye
izbíti komu iz glave to drive something out of someone's head, to talk someone out of his intention
izbíti si kaj iz glave to put something out of one's head, to banish the thought of something
izbij(te) si to iz glave! forget it!

izbíti faire sortir (en frappant)

iz glave si izbiti s'ôter quelque chose de la tête (ali de l'esprit), faire sortir de la tête
oko izbiti crever un œil, éborgner quelqu'un
to izbije sodu dno c'est le comble (ali le bouquet)

izbôsti faire sortir à l'aide d'une pointe; former à l'aide de points

izbosti oko crever un œil

izbuljen (-a, -o) hervorstehend
izbuljeno oko das Glotzauge

izmériti mesurer, prendre les mesures (ali les dimensions) de

izmeriti na oko mesurer à vue d'œil
izmeriti krvni pritisk (temperaturo) prendre la tension (artérielle) (la température)

izmériti medir; tomar la medida

izmeriti čas cronometrar
izmeriti s koraki (na oko) medir a pasos (a ojo)
izmeriti krvni pritisk, temperaturo medir la presión arterial, la temperatura

izostri|ti (-m) schärfen (oko den Blick)

iztákniti enlever, arracher ; (elektrika tok) couper, interrompre ; (strojništvo) arrêter ; (najti) lever, débusquer, finir par trouver , familiarno dénicher

iztakniti oko crever un œil

iztákniti (-em) | iztíkati (-am) perf., imperf.

1. cavare, tirare fuori; sguainare

2. staccare (dalla presa di corrente e sim.):
iztakniti oko, oči cavare un occhio, gli occhi

iztêči (-têčem) | iztékati (-am)

A) perf., imperf. scolare; fuoriuscire

B) iztêči se (-têčem se) | iztékati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. passare, scadere; finire:
rok za izplačilo se je iztekel il termine di pagamento è scaduto

2. (končati, končavati se) finire, andare a finire, concludersi:
vesel sem, da se je tako izteklo sono contento che sia finita così
filmski trak se je iztekel la pellicola è finita
ura se je iztekla l'orologio è scarico
pren. njegove ure so se iztekle la sua vicenda terrena si è conclusa
račun se izteče il conto torna
med. oko se je izteklo è fuoriuscito l'umor vitreo

izvéžban trained; skilled; proficient; experienced

izvéžbano oko detektiva the trained eye of the detective