Franja

Zadetki iskanja

  • collectif, ive [kɔlɛktif, iv] adjectif kolektiven, skupinski, skupen; masculin kolektiven samostalnik; masculin skupne dispozicije načrta finančnega zakona

    billet masculin collectif de chemin de fer kolektivna železniška vozovnica
    contrat masculin collectif de travail kolektivna delovna pogodba
    nom masculin collectif kolektiven samostalnik
    responsabilité féminin collective kolektivna odgovornost
    travail masculin collectif skupinsko, ekipno delo
    verre masculin collectif zbiralna leča
    voyage masculin collectif kolektivno, skupinsko potovanje
    visite féminin collective de musée skupinski ogled muzeja
    faire une démarche collective podvzeti kolektivne korake
  • condition [kɔ̃disjɔ̃] féminin pogoj; stanje, položaj, situacija; stan, socialni položaj; kondicija, fiziološko stanje; vieilli služba, nameščenje; pluriel razmere

    à (la) condition de, que s pogojem da; če, samo če
    à cette condition s tem pogojem
    à, sous condition pogojno, s pogojem, s pridržkom
    dans ces conditions v takih razmerah, ob takem stanju
    en condition (sport) v formi, v (dobri) kondiciji
    en bonne, mauvaise condition (commerce) v dobrem, v slabem stanju
    sans conditions brez pogojev, brezpogojno, brez pridržkov
    condition d'admission sprejemni pogoj
    conditions d'assurance zavarovalni pogoji
    conditions atmosphériques vremensko stanje
    conditions d'engagement namestitveni pogoji
    condition expresse, préalable izrecen, predhoden pogoj
    conditions de livraison, de paiement dobavni (dostavni), plačilni pogoji
    condition juridique pravno stanje
    condition de la route, conditions de trafic, de travail cestne, prometne, delovne razmere
    conditions de vie življenjske razmere, možnosti
    dicter, imposer, poser ses conditions diktirati, vsiliti, staviti svoje pogoje
    envoyer à condition poslati na ogled
    (vieilli) être de, en condition chez quelqu'un biti služabnik pri kom
    faire une condition, ses conditions staviti pogoj, svoje pogoje
    mettre des conditions à vezati pogoje na
    mettre quelqu'un en condition preparirati koga s propagando
    vivre selon sa condition živeti ustrezno svojemu socialnemu položaju
    achat masculin à condition pogojni nakup
    capitulation féminin sans condition brezpogojna kapitulacija
    personne féminin de condition (élevée) oseba visokega stanu
  • cōnspectus -ūs, m (cōnspicere)

    I. act.

    1. gledanje, pogled na kaj, zagledanje, videz, obzorje; abs. s subjektnim ali objektnim gen.: Pl., Lucr., Col., Suet. idr., ne qui conspectus fieret Ci. ep. da ne vzbudim pozornosti, conspectum perferre C., conspectum fugere O., c. oculorum Varr., Cu., conspectum alicuius fugere Ci., C. ali vitare Q., c. tanti viri (objektni gen.) Val. Max., quoad longissime oculi conspectum ferebant L. do koder se je dalo najdalje videti, do koder so nesle oči, conspectum oculorum adimere L., Cu. zakrivati razgled, nebula adimit conspectum terrae L. zakriva pogled na zemljo, densus nimbus conspectum regis contioni aufert L., c. est in Capitolium L. vidi se na Kapitolij; pogosto (v zvezi s praep.) met. = oči, navzočnost, bližina: abducere aliquem e conspectu Pl. izpred oči, amittere aliquem e conspectu suo Ter. izgubiti izpred oči, a conspectu alicuius recedere N. umakniti se komu izpred oči, ex conspectu abire C., S., Val. Max. iti izpred oči, removere ex conspectu C. spraviti izpred oči, flamma copias a conspectu texit Romanorum Hirt. je zakril očem Rimljanov, ire ad conspectum alicuius V., exercitum in conspectum hostium adducere C. pripeljati sovražnikom pred oči, venire in conspectum Ci. idr. javno se pokazati, priti na spregled, priti blizu, in conspectum alicuius venire Ci. idr. komu pred oči priti ali stopiti, cadere in conspectum Ci. v oči biti = viden biti, dare sese in conspectum Enn. ap. Ci. ali dare se (dari Ter.) in conspectum alicui Ci. pokazati se (komu), insequens dies hostem in conspectum dedit L. ali (Dareus) universas vires in conspectum dedit Cu. je postavil na ogled, dare regiam sellam in conspectum vulgi Cu. javno izpostaviti, liberos in conspectum proferre C. pred oči, ponere beneficium extra conspectum suum Sen. ph., esse in conspectu civium Ci. biti pred očmi sodržavljanov, esse in conspectu N. viden biti, ut primum rex in conspectu fuit Cu. brž ko jim je kralj pred očmi stal, brž ko so kralja zagledali, ponere poculum in conspectu L. pred oči, consistere in medio conspectu V. v krogu gledalcev, in conspectu uxoris, populi Ci. ali in conspectu patris C. pred očmi, vpričo, navem in conspectu nullam V. nobene ladje ni na obzorju; pren.: velut e conspectu tolleretur libertas T., bellum aliud erat in conspectu L. je bila na dogledu, nadejati se je bilo druge vojne; pren. celeriter e conspectu terrae ablati sunt L. izginili so z obzorja zemlje, in conspectu oppidi Varr. ali fundi villaeque Ci. ali locorum L., hae (urbes), quae procul erant a conspectu imperii Ci. ki so bile daleč izven obzorja države, in conspectu deorum penatium Ci., in conspectu legum libertatisque mori Ci. vpričo zakonov in …

    2. pren. duhovni pogled, opazovanje, motrenje: Q., conspectus et cognitio naturae Ci., haec ne in conspectu quidem relinquuntur Ci. ne prihaja nikakor v poštev, explicatis ordinibus temporum uno in conspectu omnia videre Ci. vse na en pogled pregledati, aliquid ponere paene in conspectu animi Ci. jasno pred duševne oči postaviti; konkr. = pregled v kakem spisu: Gell. —

    II. pass.

    1. pojav, prikaz: conspectu suo proelium restituit L. s tem da se je prikazal = ko se je pokazal, primo statim conspectu omnia, quam disparia essent, ostendit L. brž ko se je prvič javno pokazal, elephantorum aciem conspectu ipso debellaturum L.

    2. met. pogled na koga ali kaj: scio eis meum conspectum invisum fore hodie Ter., animi partes, quarum est conspectus illustrior Ci., vester conspectus … recreat mentem meam Ci., frequens c. vester Ci. mnogoštevilni zbor pred mojimi očmi, c. vester venerabilis Cu.
  • descente [dɛsɑ̃t] féminin sestop; padanje, padec; vožnja ali hoja navzdol; spuščanje navzdol; izkrcanje; aéronautique pristanek, odskok (s padalom); (smučanje) smuk, spust; sovražen vpad; familier, médecine kila; aéronautique sestrelitev; ograja pri stopnicah; minéralogie, mines padajoč rov

    à la descente pri iz-, sestopu (d'autobus iz avtobusa)
    descente d'air froid vdor mrzlega zraka
    descente d'armée vdor (sovražne) vojske
    descente de croix (religion) snemanje s križa
    descente de justice, de police policijska hišna preiskava, racija
    descente de lit, de bain predposteljnik, rogoznica pri banji
    descente sur les lieux (juridique) krajevni ogled, ogled na kraju
    descente à pic oster spust (pri smučanju)
    descente en piqué (aéronautique) strmoglavi spust z letalom, pikiranje
    descente planée spustni polet
    parcours masculin en descente vožnja navzdol
    tuyau masculin de descente odvodna cev
    avoir une bonne descente (figuré, populaire) mnogo pojesti in popiti
    faire une descente en parachute odskočiti s padalom
    faire la descente d'une rivière en canoë peljati se s kanujem po reki navzdol
    faire une descente chez quelqu'un napraviti hišno preiskavo pri kom
    il y a eu une descente de police dans cet hôtel policija je izvedla preiskavo v tem hotelu
  • diapozitiv samostalnik
    1. (fotografija) ▸ dia, diapozitív
    projekcija diapozitivov ▸ diák kivetítése
    predvajanje diapozitivov ▸ diák levetítése
    prikazovanje diapozitivov ▸ diapozitívokat megjelenít
    ogled diapozitivov ▸ diák megtekintése
    zbirka diapozitivov ▸ diagyűjtemény
    Svoje dogodivščine v Sahari in okolici bodo po prihodu domov predstavili tudi z diapozitivi. ▸ Hazatérésük után diapozitívok segítségével is bemutatják szaharai kalandjaikat.
    Povezane iztočnice: barvni diapozitiv

    2. računalništvo (stran predstavitve) ▸ dia
    Na srečo lahko prehode, ki jih PowerPoint izdela med diapozitivi, enostavno spremenite. ▸ Szerencsére a PowerPoint által készített diák közti átmeneteket egyszerűen meg lehet változtatni.
  • eksponat samostalnik
    (razstavni predmet) ▸ kiállítási tárgy
    dragocen eksponat ▸ értékes kiállítási tárgy
    razstaviti eksponat ▸ tárgyat kiállítani
    arheološki eksponat ▸ régészeti kiállítási tárgy
    ogled eksponatov ▸ kiállítási tárgyak megtekintése
    umetniški eksponatkontrastivno zanimivo kiállítási műtárgy
    razstavni eksponat ▸ kiállítási tárgy
    muzejski eksponat ▸ múzeumi kiállítási tárgy, múzeumi darab
  • envoi [ɑ̃vwa] masculin pošiljka, pošiljatev; pošiljanje; militaire transport; posvetilo komu (na koncu balade)

    lettre féminin d'envoi spremno pismo
    envoi d'argent denarna pošiljka
    envoi sous bande pošiljka v križnem ovitku
    envoi au choix, à l'examen, à vue pošiljka na ogled
    envoi exprès ekspresna pošiljka
    envoi tombé en rebut nedostavljiva pošiljka
    envoi recommandé priporočena pošiljka
    envoi contre remboursement pošiljka proti povzetju
    envoi avec valeur déclarée pošiljka z navedbo vrednosti
    envoi grande vitesse brzovozna blagovna pošiljka
    (sport) coup masculin d'envoi začetni udarec (pri nogometu)
  • envoyer* [ɑ̃vwaje] verbe transitif (od)poslati; delegirati (osebo); vreči, zalučati (kamen); pripeljati (zaušnico, udarec); sprožiti (strel); iztezati (veje)

    s'envoyer pošiljati si; populaire privoščiti si ga (žganja); zmakniti (kaj), vulgairement krasti
    envoyer son adversaire au tapis pour le compte (boksanje) položiti nasprotnika na tla za štetje (do 10)
    envoyer par chemin de fer, par la poste poslati po železnici, po pošti
    envoyer chercher quelque chose poslati po kaj
    ne pas l'envoyer dire brezobzirno povedati svoje mnenje
    envoyer quelque chose à la figure de quelqu'un komu v obraz kaj reči
    envoyer quelqu'un à la mort poslati koga v smrt
    envoyer en permission, en prison poslati na dopust, v ječo
    envoyer quelqu'un promener, paître, coucher, à tous les diables poslati koga k vragu, odgnati, spoditi koga
    s'envoyer tout le travail (populaire) naprtiti si (z nevoljo) vse delo
    envoyer valser, dinguer quelque chose (s silo) kaj podreti, zrušiti
    s'envoyer un verre de vin (populaire) privoščiti si kozarec vina
    envoyer à vue poslati na ogled
  • examen [ɛgzamɛ̃] masculin izpit; izpraševanje; skušnja; preiskava, pregled; vpogled (de quelque chose v kaj)

    examen d'admission sprejemni izpit
    examen de fin d'apprentissage artisanal pomočniški (rokodelski) izpit
    examen approfondi temeljita skušnja (izpit)
    examen d'aptitude izpit o usposobljenosti
    examen blanc poskusni izpit
    examen de conscience izpraševanje vesti
    examen écrit, oral pismeni, ustni izpit
    l'écrit masculin, l'oral masculin d'un examen pismeni, ustni del izpita
    examen d'entrée, de passage, de sortie (ali: de fin d'études) sprejemni, popravni, zaključni izpit
    examen de maître, de maîtrise mojstrski, magistrski izpit
    examen des matériaux preiskava materiala
    examen médical zdravniški pregled
    examen médico-légal mrliški ogled
    examen pour permis de conduire vozniški, šoferski izpit
    examen radioscopique, aux rayons rentgenski pregled
    examen de sang preiskava krvi
    examen de sélection izbirni izpit
    examen de la situation presoja položaja
    jury masculin d'examen izpitni odbor
    être reçuà un examen avec la mention bien napraviti izpit z dobrim uspehom
    être refusé, (familier) recalé, collé, blackboulé à un examen pasti na izpitu
    faire l'examen opravljati izpit; raziskovati (de quelque chose kaj)
    passer, subir un examen napraviti izpit
    se présenter à un examen prijaviti se k izpitu
    réussir à l'examen napraviti izpit, uspeti pri izpitu
  • experior -īrī -pertus sum (prim. perīculum, perītus)

    1. izkusiti (izkušati), poskusiti (poskušati), preskusiti (preskušati);
    a) abs.: cum experiundi potestas non est Ci., experiendum est in ipsa amicitia Ci.
    b) trans.: Pl., Ter. idr., amicos, taciturnitatem nostram, belli fortunam, vim veneni in servo, in eiusmodi rebus opes suas Ci., in periclitandis experiendisque pueris Ci., experiri fidem, fortunam, misericordiam S., carmina, procos V., imperium L., aëra pennis H. v zrak se vzdigniti, po zraku leteti, bracchia per lusus O., magna fides avium: experiamur aves! O., grammaticos quaestione experiri Suet., aliquid experiundum accipere ali dare Icti. kaj na ogled prejeti, na ogled dati (poslati); refl.: experiri se in foro Q., variis se studiorum generibus Plin. iun.; medic. kaj poskusiti (poskušati), uporabiti (uporabljati): post febrem experiri balneum et vinum, ubi aliquid non respondet, experiri aliud atque aliud, neque in omni aetate neque in omni vitio id experiendum est Cels. — Skladi: z odvisnim vprašanjem: Enn., Pl., Cels., Val. Fl., in hoc natura, quid efficere possit, videtur experta N., experiri voluit, ut (kako) sine armis propinquum ad officium reduceret N.; z inf.: sanos sensus avertere experiar V.

    2. occ.
    a) voj. (v boju) s kom izkusiti (izkušati) se, kosati se, meriti se: experiri Romanos N., si iterum experiri velint, sese paratum esse decertare C., Turnum experiatur in armis V., vis ergo inter nos quid possit uterque experiamur V., ipsi duces comminus experti Fl.
    b) jur. pravdati se, sodno postopati, tožiti: Icti., experiri cum aliquo Ci., iudicio gravi experiri nolebat Ci., quis non summo iure experietur? Ci., ad constitutum experiundi iuris gratiā venerunt Ci., a me diem petivit; ego experiri non potui Ci., si quid in controversiam veniret, aut intra parietes aut summo iure experiretur Ci., si quod … ius … se habere … existimaret, experiretur L., experiri iudicium populi Romani L. rimskemu narodu dati presoditi, quod quisque vult, legibus experiri licet N.

    3. pren. lotiti (poprijeti) se česa, (drzno) poskusiti, (pre)drzniti si, upati si: experiri id nolunt, quod se adsequi posse diffidunt Ci., par est omnes omnia experiri Ci., omnia de pace (glede miru) experiri C., experiri extremum auxilium C. poskusiti zadnji pripomoček, extrema S. ali ultima L., Cels. vse, kar je le mogoče, poskusiti, sua propria mala bonaque L., praesentem fortunam Q.; ret.: experiri libertatem S., ali spem L. vdati se (z dat.); z inf.: experiri beneficium ei reddere Ter., quae sunt tradita, experiar dicere Q.; s finalnim stavkom: nunc si vel periculose experiundum est, experiar certe, ut hinc avolem Ci. ep.

    4. met. izkusiti (izkušati) = izvedeti, spozna(va)ti: de me experior Ci. na sebi spoznavam, id experti scire debemus Ci. po tej izkušnji, experto credite V. meni, ki sem to sam izkusil, ut frequenter experti sumus Q. — Skladi: z acc.: istius perfidiam Ci., vires Ci., Cu., vim et gratiam S., expertus fidelem Iuppiter in Ganymede H., experiri animum alicuius, fidem Cu.; z dvojnim acc.: Suet., me fortem inimicum expertus est N., experiri terram vomeris patientem V., illos graves, superbos in rebus secundis L., deos constanter inimicos O.; z ACI: Pl., Q., experti sumus Siciliam nobis pro aerario fuisse Ci., genus tegumenti erant experti nullo telo transici posse C., iam antea expertus sum parum fidei miseris esse S.; s samim inf.: expertus sum prodesse Q., z odvisnim vprašanjem: Val. Max., Plin. iun., quo consilio redierim, estis experti Ci., quid sentiant, experti sumus Ci., experiri voluit, verum falsumne esset relatum N., experiri libet, quantum audeatis L.; occ.: kaj neugodnega, neprijetnega izkusiti (izkušati), prebiti, pretrpeti, prenašati: Suet., Icti., ego expertus accusandi molestiam Ci., magnos esse experiundos labores Ci., aestate labores experiuntur V., nondum alteram fortunam expertus L. Glagol pogosto, poseb. v pt. pf. v pass. pomenu: expertum hoc est Ca., multa inventa expertaque in hoc sunt bona Acc. fr., nimium saepe expertum habemus Plancus in Ci. ep., libertatis dulcedine nondum expertā L. Act. soobl. (fut. II.) experiero: Varr. Od tod

    I. adj. pt. pr. experiēns -entis „vsakovrstne stvari poskušajoč“, torej

    1. podjeten, delaven, prizadeven: prompti hominis et experientis Ci., experientissimus ac diligentissimus arator Ci., vir acer experiensque L., experiens ingenium O., in bellicis rebus experientissimus Vulg.

    2. vztrajen: Ulixes O.; z gen. (v čem, pri čem): experiens laborum O.

    3. izkušen, izvéden, vešč česa: experientior … discessit Aug., iste (in) hac arte experientior fuit Isid.; z gen.: rei militaris experientissimi duces Arn. Adv. experienter: Boet.

    II. Adj. pt. pf. expertus 3,

    1. act. tisti, ki je kaj (po)skusil, izkušen = izvéden: omnia dico expertus in nobis Ci., expertis credere O.; z gen. (v čem): experti belli iuvenes V., miles … expertus belli T., femina experta fecunditatis T., expertus sagittae Sil.; z abl. (v čem): expertus tribuniciis certaminibus L., expertus bellis animus T.

    2. pass. izkušen = preskušen, izkazan, dokazan: Pr., Vell., Suet., Iust., expertus exercitus L., per omnia expertus L., vir acer et expertae virtutis L., venena et artes feliciter expertas verteret in Agrippinam T.
  • fílmski film

    fílmski aparat film camera, cinecamera, ZDA motion-picture camera, movie camera
    fílmski arhiv film archives pl
    fílmski ateljé film studio, (s postavljeno sceno) set
    fílmski avtor scriptwriter, ZDA screen author; screen writer
    fílmski cenzor film censor
    fílmska cenzura film censorship
    fílmska diva film star
    fílmska družba film (ZDA motion-picture ali movie) company
    fílmska enodejanka (film) short
    fílmski entuziast film fan, ZDA motion-picture (ali movie) fan, film buff, cinema buff
    fílmski igralec film actor, ZDA motionpicture actor, movie actor, screen actor, (v glavni vlogi) lead, leading man, (v stranski vlogi) ZDA bit player
    fílmska igralka film actress, ZDA motion-picture actress, movie actress, screen actress
    fílmski junak film (ZDA movie) hero
    fílmska industrija film industry, the films
    fílmski idol film (ZDA movie) idol
    fílmska knjiga snemanja, skript shooting script
    fílmska knjižnica film library
    fílmska komedija film comedy
    fílmska kariera film career; ZDA movie career
    fílmski komik screen comic (ali comedian)
    fílmska komičarka screen comedienne
    fílmska kopija print; copy
    fílmski kritik film (ZDA motion-picture, movie) critic, ZDA movie reviewer
    fílmska kaseta (film) cassette, (film) magazine
    fílmski ljubitelj film fan
    fílmski magazin (revija) film magazine
    fílmski magnat film magnate, movie mogul
    fílmski manuskript film script
    fílmska kamera film camera, cinecamera, ZDA motion-picture (ali movie) camera, (za ozki film) home-movie camera, (za rolfilm) roll-film camera
    fílmski navdušenec film fan, ZDA motion-picture (ali movie) fan, film buff, cinema buff
    fílmska nagrada ZDA oscar, Oscar
    fílmski naslov film title
    fílmsko občinstvo film (ZDA movie) audience
    fílmska obdelava (romana itd.) film (ali screen) version (of a novel, of a play)
    fílmski obiskovalec (-lka) cinemagoer, filmgoer ZDA movie goer
    fílmska oprema motion-picture equipment
    fílmski prvi ogled, predogled (za kritike itd.) preview, ZDA prevue, (reklama za prihodnji filmski spored) trailer
    fílmska opereta, muzikál musical (film), ZDA musical motion-picture
    fílmski projektor film projector, ZDA motion-picture (ali movie) projector
    fílmski podnaslov subtitle, (vstavek) ZDA pogovorno cut-in
    fílmsko podjetje (Vesna) (Vesna) Films pl
    fílmski posnetek film shot, ZDA movie shot, shot, picture, (reklamni) still, (z mikroskopom) cine-photomicrograph, cine-microphotograph
    fílmski poducent film maker (ali producer), ZDA movie maker (ali producer)
    fílmski pisec scriptwriter, film writer, ZDA screen writer
    fílmska premiêra first release, film première; ZDA movie première
    fílmska preizkušnja (za bodoče igralce) film (ZDA screen) test
    fílmski program cinema programme, cinema show, (z enim filmom) single-feature programme, (z dvema glavnima filmoma) double-feature programme
    fílmski prizor, scena shot
    fílmska predstava cinema show, film show
    fílmski režiser film director, producer, ZDA motion-picture (ali movie) producer
    fílmska reklama (za film) film publicity, (na filmskem platnu) screen advertising
    fílmski snemalec, operater cameraman, camera operator
    fílmsko snemanje shooting (of a film)
    vodja fílmskega snemanja acting director
    fílmski scenarist scenario writer, scenarist
    fílmska slika shot, still, (posamezna slika traku) frame
    fílmski studio film (ZDA motion-picture ali movie) studio
    fílmski statist film extra, extra
    fílmski tednik newsreel
    fílmski tonski mojster (režiser) sound engineer
    fílmski trak filmstrip, reel
    fílmski šlager hit, smash hit
    fílmska srhljivka ipd. thriller
    fílmska zvezda film star, ZDA motion-picture star, movie queen, (zvezdica) starlet
    fílmski žurnal newsreel
  • grobnica samostalnik
    1. (o pokopavanju mrtvih) ▸ sírbolt, sírkamra, kripta
    faraonska grobnica ▸ fáraó sírkamrája
    egipčanska grobnica ▸ egyiptomi sírkamra
    cesarska grobnica ▸ császári kripta
    množična grobnicakontrastivno zanimivo tömegsír
    faraonova grobnica ▸ fáraó sírkamrája
    kraljeva grobnica ▸ királyi sírkamra
    rodbinska grobnica ▸ családi sírbolt
    grobnica faraona ▸ fáraó sírkamrája
    odkritje grobnice ▸ sírkamra felfedezése
    najdba grobnice ▸ sírkamra felfedezése
    ogled grobnice ▸ kripta megtekintése
    pokopan v grobnici ▸ sírkamrába temetett
    grobnica v cerkvi ▸ templom kriptája
    družinska grobnica ▸ családi sírbolt
    pokopati v grobnici ▸ sírboltba eltemet
    počivati v grobnici ▸ sírboltban nyugszik
    položiti v grobnico ▸ sírboltba helyez
    odkriti grobnico ▸ sírkamrát felfedez, sírkamrára lel
    vhod v grobnico ▸ kripta bejárata
    Obe krsti so tako prenesli v novo grobnico, kjer sta še danes. ▸ Mindkét koporsót áthelyezték az új sírboltba, itt nyugszanak mindmáig.

    2. (kraj smrti ali konca) ▸ temető, vesztőhely, sír
    Žal je v nedeljo zvečer stavba postala tudi grobnica mladega odvisnika. ▸ Sajnos vasárnap este az épület egy fiatal kábítószerfüggő vesztőhelyévé is vált.
    Neka šola na jugu je postala grobnica za 350 šolarjev, ki so se pripravljali na petkovo parado v počastitev dneva neodvisnosti Indije. ▸ Az ország déli részén egy iskola 350 tanuló vesztőhelye lett, akik az India függetlenségének napja tiszteletére rendezett pénteki ünnepi felvonulásra készültek.
    Pozornost javnosti je hotel preusmeriti na trpljenje beguncev, za katere morje pogosto postane grobnica. ▸ A közvélemény figyelmét rá akarta irányítani a menekültek szenvedéseire, akik gyakran a hullámsírban végzik.
    Lahko Moldavija, postane grobnica evropskih ambicij nogometašev Maribora? ▸ Moldova lehet a maribori labdarúgók európai ambícióinak temetője?
  • hiš|a1 ženski spol (-e …) stavba: das Haus, -haus (družinska Familienhaus, dvodružinska Zweifamilienhaus, enodružinska Einfamilienhaus, individualna Einzelhaus, kamnita Steinhaus, kmečka Bauernhaus, meščanska Bürgerhaus, montažna Fertighaus, podeželska Landhaus, sosednja Nebenhaus, Nachbarhaus, sprednja/ob cesti Vorderhaus, stanovanjska Wohnhaus, z najemnimi stanovanji Mietshaus, večdružinska Mehrfamilienhaus, vogalna Eckhaus, vrstna Reihenhaus, zasebna Privathaus, za goste Gästehaus, za ogled Musterhaus, z vhodi z balkona Laubenganghaus)
    Bela hiša das Weiße Haus
    garažna hiša die Großgarage, nad zemljo: Hochgarage, pod zemljo: Tiefgarage
    parkirna hiša das Parkhaus
    mestna hiša plemiča: das Stadthaus, rotovž: das Rathaus
    hiša Božja das Gotteshaus, Haus Gottes
    figurativno hiša žalosti das Sterbehaus, Trauerhaus
    hiša iz kart das Kartenhaus
    javna hiša das Freudenhaus
    etnološko: moška hiša das Männerhaus
    očetna hiša das Vaterhaus
    rojstna hiša das Geburtshaus
    spominska hiša die Erinnerungsstätte
    … hiš Häuser-
    (blok der Häuserblock), Haus- (gradnja der Hausbau)
    hiša pri hiši Haus an Haus
    od hiše do hiše von Haus zu Haus
    (transport der Haus-zu-Haus-Verkehr)
    v sosednjih hišah stanovati: Haus an Haus
    nagnati koga iz hiše (jemanden) aus dem Haus werfen/weisen
    ne smeti iz hiše Stubenarrest haben
    ne smeti v hišo Hausverbot haben
  • hold up prehodni glagol & neprehodni glagol
    dvigniti, visoko držati, obdržati (se), trajati; podpreti; ovirati, zadržati, ustaviti; držati se pokonci; držati se (cene, vreme)
    ameriško ustaviti in oropati

    to hold up as an example pokazati kot primer
    to hold up to view pokazati, dati na ogled
    to hold up to ridicule osmešiti
    to hold up one's head glavo dvigniti, ne dati se
  • insignija samostalnik
    1. ponavadi v množini (simbolni predmet) ▸ jelvény, jelkép
    dekanske insignije ▸ dékáni jelvények
    rektorske insignije ▸ rektori jelvények
    škofovske insignije ▸ püspöki jelvények
    cesarske insignije ▸ császári jelvények
    nacistične insignije ▸ náci jelvények
    viteške insignije ▸ vitézi jelvények
    cerkvene insignije ▸ egyházi jelvények
    zbiralec insignij ▸ jelvénygyűjtő
    nositi insignije ▸ jelvényeket hord, jelvényeket visel
    vladarske insignije ▸ uralkodói jelvények
    papeške insignije ▸ pápai jelvények
    županske insignije ▸ polgármesteri jelvények
    Meč je danes, skupaj z ogledalom in draguljem, ena od insignij japonske vladarske družine. ▸ Manapság a kard – a tükörrel és a drágakővel együtt – egyike a japán uralkodói család császári jelképeinek.
    Krona in druge kraljevske insignije so bile sicer položene na mizo v cerkvi, a mu jih niso nadeli. ▸ A templomban a koronát és a többi királyi jelvényt egy asztalra tették, de nem helyezték fel őrá.
    V parlamentu hranijo madžarsko kraljevo krono in ostale kraljeve insignije, ki so v določenih obdobjih leta tudi na ogled obiskovalcem. ▸ A Parlamentben őrzik a magyar királyi koronát és a többi királyi jelvényt, melyeket az év bizonyos szakaszaiban megtekinthetnek a látogatók.

    2. (prepoznavna lastnost) ▸ jelkép, ismertetőjegy
    Navsezadnje ustava ni samo insignija države, temveč tudi temeljna listina, ki določa pravice, dolžnosti itd. ▸ Végül is az alkotmány nemcsak az ország jelképe, hanem az az alapokmány is, amely meghatározza a jogokat, a kötelességeket stb.
    Vseeno pa gre za predsednika, za insignijo ali ikono države. ▸ Akkor is a köztársasági elnökről, tehát az ország jelképéről vagy ikonjáról van szól.
  • inspection [inspékšən] samostalnik
    inšpekcija, pregled, nadziranje, nadzor, nadzorstvo (of; over)

    ekonomija for (your kind) inspection za (vaš ljubezniv) ogled
    free inspection (invited) ogled brez obveznosti nakupa
    to be (laid) open to inspection na ogled
    pravno committee of inspection odbor upnikov pri stečaju
  • izvòd copy (knjige of a book); number; issue

    avtorjev izvòd author's copy
    brezplačen izvòd free copy, complimentary copy
    recenzijski izvòd review copy, reviewer's copy
    dolžnostni izvòd copy due to copyright library
    izvòd na ogled specimen copy
  • izvòd exemplaire moški spol , copie ženski spol

    dolžnostni, obvezni izvod exemplaire (remis à titre) de dépôt légal
    izvod na ogled spécimen moški spol
    recenzijski izvod exemplaire (du service) de presse
  • izvòd (knjige) ejemplar m ; (časopisa) número m , ejemplar m ; copia f

    izvod na ogled ejemplar de muestra
    recenzijski izvod ejemplar para la reseña (ali para dictamen)
    brezplačni izvod ejemplar gratuito
    dolžnostni izvod ejemplar destinado al depósito legal
  • japonski lesorez stalna zveza
    1. neštevno, likovna umetnost (grafična tehnika) ▸ japán fametszet
    Na razstavi so na ogled grafike, narejene v tradicionalni tehniki japonskega lesoreza. ▸ A kiállításon a hagyományos japán fametszet-technikával készült grafikák láthatók.

    2. likovna umetnost (izdelek) ▸ japán fametszet
    SAZU hrani bogato zbirko 250 japonskih lesorezov. ▸ A Szlovén Tudományos és Művészeti Akadémián 250 japán fametszetetből álló gazdag gyűjteményt őriznek.