Franja

poùzimati -ām (-mljēm) pojemáti, odvzeti: Veljko pouzima od Turaka oružje

prae-cīdō -ere -cīdī -cīsum (caedere)

I.

1. spredaj odsekati, spredaj odrezati: Varr. fr., Cl., Hier. idr., linguam alicui Pl. ali alicuius Amm., caput L., Plin., manūs Ci., Cu., Hirt., Auct. b. Hisp., aures Iust., capillos Petr., barbam Plin., ramos Plin., vitam Col., ancoras Ci., L. presekati sidrnjake (= sidrne vrvi); pt. pf. subst. praecīsum -ī, n odrezan kos, odrezek, rezina mesa, zrezek: praecisum omasum pernam callus glisis glandia Naev. ap. Non., illi praeciso atque epulis capiuntur opimis Luc. ap. Non.; occ. skopiti, kastrirati: praecisi fanatici Lamp.; pt. pf. subst. praecīsī -ōrum, m skopljenci, rezanci, kastrati, kastriranci: praecissi et professi impudentiam Sen. ph.

2. metaf. odrezati =
a) praecidere (alicui) linguam Pl. onemiti koga, utišati koga.
b) (s)krajšati, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: omnes sinus Sen. ph. = naravnost pluti, iter Plin.
c) vzeti, jemati, odvze(ma)ti: spem Ci., dubitationem Ci. razbliniti, razbiti, causam belli H. odstraniti, sibi reditum Ci. preprečiti si, odsekati si, onemogočiti si, zapreti si, sibi istam licentiam libertatemque dicendi Ci. omejiti, odvzeti, kratiti, prikrajš(ev)ati.
d) odbiti, odkloniti, odreči: plane sine exceptione praecidere Ci. —

II. (s prikritim pomenom praep.)

1. presekati, prerezati: caput mediae canis praecisae L., cotem novaculā Ci., naves, quibus usus non est omnes aut praecidisse aut incendisse dicunt Ci. razbiti.

2. metaf.
a) pretrgati kaj, prekiniti kaj, prenehati kaj: Sen. ph. idr., ut amicitias quae minus delectent et minus probentur magis decere censent sapientes sensim diluere quam repente praecidere Ci.
b) (o govoru) na hitro končati, prenehati govoriti, umolkniti: brevi praecidam Ci. kmalu preneham (umolknem), praecide Ci. hitro končaj = povej na kratko. Od tod adj. pt. pf. praecīsus 3

1. strm, prepaden, nagnjen, brežen, navzdolnji, navzdol usmerjen (vodeč): iter, saxum V., rupes Q.

2. metaf. okrajšan, skrajšan, kratek: breviora et praecisa erunt superiora Ci., conclusiones Q., expositio undique p. Q. (pri)sekana, odsekana. — Adv. praecīsē

1. okrajšano, skrajšano, kratko, z malo besedami, v nekaj besedah (naspr. plene et perfecte): sed id praecise dicitur Ci. a to je le skrajšan izraz.

2. čisto, naravnost, kratko malo, nasploh, brez pogoja (brezpogojno): negare Ci. ep., cavere non praecise, sed cum condicione Ulp. (Dig.).

praedor -ārī -ātus sum (praeda)

I. intr.

1. plen pobirati, pleniti, ropati, (hod)iti plenit (ropat), razbojnikovati: T., Iust. idr., exire praedatum L., N., milites praedantes C., lupos praedari iussit V.

2. metaf. ropati, pleniti = dobiček imeti, (o)bogateti, (o)bogatiti se: de bonis alicuius Ci., in bonis alienis Ci., spes rapiendi atque praedandi Ci., de aratorum bonis Ci., ex alterius inscitiā Ci., apud Mamertinos Ci., ex hereditate Ci., ex alieno L., ex fortunis alienis L., in insulis cultorum egentibus L., ex alicuius necessitate Lact.

II. trans.

1. (o)pleniti, (o)ropati, izropati, (o)pustošiti: dum socios magis quam hostes praedatur T., arces Cecropis Val. Fl., bona vivorum et mortuorum Suet., maria Lact. gusariti.

2. kot plen (ulov) odnesti, ugrabiti, upleniti, naropati, uloviti: ad multas lupa tendit oves, praedetur ut unam O., pisces calamo praedabor Pr., Hylan Nympha praedata Petr., alia dentibus praedantur, alia unguibus Plin.; pesn.: quae me nuper praedata puella est O.

3. metaf. „kot plen vzeti (iztrgati)“ = ugrabiti (ugrabljati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti, iztrgati: singula de nobis anni praedantur euntes H., amores (ljubico) alicuius O., dapes Sen. tr., Val. Fl. pojesti, použiti, zaužiti. — Act. soobl. praedō -āre -āvī -ātum: ex agris finitimorum praedare soliti Iust., festina praedare It., pecunia praedata Gell. uplenjen, praedavit omnes filios Tharsis Vulg.; v pass.: mihi istaec videtur praeda praedatum irier Pl., terra direptione praedabitur Vulg.; subst. pt. pf. praedātum -ī, n uplenjeno, naropano, (iz)plen, ulov: Vop.

prae-ripiō -ere -ripuī -reptum (prae in rapere)

1. izpred ust vzeti (jemati), izpred nosa (ust) ugrabiti (ugrabljati) komu kaj: cibos reliquis pullis Plin.

2. metaf.
a) prej vzeti (jemati), prej ugrabiti (ugrabljati), (prej) prevze(ma)ti, (prej) prisvojiti (prisvajati) si, (prej) prilastiti (prilaščati) si, ugrabiti (ugrabljati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati, odtezati) komu kaj: Auct. b. Alx. idr., sponsam alicui Pl., ne illum praeripiat tibi Ter., alicui laudem destinatam Ci., laudis non ita cupidus sum, ut eam aliis praereptam velim Ci., si praeripiat Venus arma Minervae O., quo (sc. oleo) praerepto (porabiti) super infuso Cael., praerepta, non praebita facultas scriptoribus Hirt.
b) prezgodaj (prerano) vzeti (jemati) si, prezgodaj (prerano) ugrabiti (ugrabljati), prezgodaj (prerano) si prisvojiti (prisvajati), prezgodaj (prerano) si pridobiti (pridobivati): arrogans in praeripiendo populi beneficio C., immaturā morte praereptus Aur., brevibus praereptus in annis Val. Fl. zgodaj umrl, Demosthenes tibi praeripuit, ne esses primus orator Hier.
c) prehitevši preprečiti, s hitrim ukrepanjem (= že vnaprej) preprečiti, ovreti: hostium consilia Ci.
d) prej poseči (posegati) v kaj: scelus Sen. tr., ius praetorum et consulum T.

3. nenadoma vzeti (jemati), nenadoma odvze(ma)ti, nenadoma ugrabiti (ugrabljati), nenadoma (u)krasti: codicillos Suet., oscula alicui Lucr. nenadoma poljubiti koga; refl. = nenadoma se odpraviti, nenadoma zbežati: ad amicum Ulp. (Dig.).

prélever [prelve] verbe transitif odvzeti, odtegniti; dvigniti (denar)

prélever un échantillon odvzeti vzorec
prélever du sang au malade odvzeti kri bolniku

privá -éz

I. vt.

1. odvzeti, odtegniti

2. prikrajšati

II. vr. odreči se, odpovedati se

privar oropati, odvzeti, odtegniti; odstaviti; prepovedati; omamiti, opiti; uživati naklonjenost; imeti vpliv (ugled); igrati važno vlogo

privar de la libertad oropati svobode
privar de los sentidos omamiti
la caballerosidad que priva en los españoles viteštvo, ki odlikuje Špance
privarse odtegniti si, pritrgati si, ne si privoščiti, vzdržati se česa, odreči se; postati omamljen ali nezavesten
privarse de un placer odreči se užitku
no privarse de nada vsega si privoščiti, ničemur se ne odreči

privare

A) v. tr. (pres. privo) odvzeti; oropati:
privare qcn. di un diritto komu odvzeti pravico
privare della vista oslepiti
privare della vita vzeti življenje, ubiti

B) ➞ privarsi v. rifl. (pres. mi privo) odpovedati se:
privare del necessario odpovedati se potrebnemu

priver [prive] verbe transitif odvzeti (quelqu'un de quelque chose komu kaj), odtegniti

se priver de quelque chose prostovoljno se odreči, se odpovedati čemu; odtrgati si
être privé de quelque chose biti brez česa
priver quelqu'un de ses droits civils, de sa liberté odvzeti komu njegove državljanske pravice, njegovo prostost
priver un enfant de dessert odtegniti otroku poobedek
elle a dûse priver pour élever ses enfants pritrgavala si je od ust, da bi vzgojila svoje otroke
elle ne se prive pas de vous dénigrer ona se ne more vzdržati, da vas ne bi črnila

pūblicō -āre -āvī -ātum (pūblicus)

1. narediti (delati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) kaj za državno last, v imenu države zaseči (zasegati), zapleniti (zaplenjevati), odvze(ma)ti, konfiscirati: bona C., L., N., Plin. iun., privata Ci., pecuniam L., pecunias S., regnum C., agros Ci., aurarias T.; meton.: Ptolemaeum Ci. Ptolemajevo imetje, libertinos Suet. imetje osvobojencev.

2. vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) udeležiti (udeleževati) česa, vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) narediti (delati) deležne česa, v javno (upo)rabo prepustiti (prepuščati), v javno (upo)rabo izročiti (izročati), za javno (upo)rabo določiti (določati), za javno (upo)rabo (za javni namen) ustanoviti (ustanavljati): Naev. ap. Prisc., Vell. idr., Aventinum L. (v zazidavo, v pozidavo), silvae et ambulationes in usum populi Suet., bibliothecam Plin., bibliothecas Suet., simulacrum Suet. javno postaviti, corpus suum vulgo Pl. ali pudicitiam T. javno nastaviti (nastavljati), javno proda(ja)ti = prostituirati (se); tako tudi: utrum tibicina debeat publicari Q.

3. occ.
a) javno (po)kazati, javno dokaz(ov)ati: studia sua T., ingenium, virtutem Sen. ph., se Suet. javno nastopiti (nastopati).
b) objaviti (objavljati), izda(ja)ti, razode(va)ti, razkri(va)ti, da(ja)ti na svetlo (na plan(o)): Plin. idr., epistulas, orationem, oratiunculam Plin. iun., libellos Suet., reticenda Iust.

put down

1. prehodni glagol
položiti, postaviti dol (npr. orožje); odložiti, pripeljati koga do kam; ukletiti, spraviti v klet; odstraniti koga (v službi), ponižati, odvzeti (komu oblast); zapreti komu usta, zavezati jezik; zadušiti, zatreti (upor); prenehati (z nepravilnostmi)
narečno ubiti (žival)
britanska angleščina odreči se čemu; napisati
ekonomija (to) napisati, dati na račun koga, vknjižiti (to put s.th. down to s.o.'s account)
ekonomija znižati (cene), zmanjšati (stroške); vpisati, zapisati koga (for za; put me down for £ 5)
pripisati komu kaj (I put it down to his inexperience to pripisujem njegovi neizkušenosti)
smatrati, meniti (as, for; I put him down as a fool menim, da je bedak)

2. neprehodni glagol
aeronavtika spustiti se

to put one's foot down odločno nastopiti proti čemu

quitar vzeti, odvzeti, iztrgati, oropati; odtegniti; izmakniti; oprostiti (dolžnosti); preprečiti, ovirati; odpraviti, ukiniti, izključiti; prepovedati; parirati

quitar la cabeza obglaviti; fig koga znoriti
quitar a uno lá capa (fig) koga okrasti
quitar la cáscara (la piel, el pellejo) olupiti, oluščiti
quitar la clientela (trg) odvzeti odjemalce
quitar la comunicación (telefonski) pogovor prekiniti
quitar de delante s poti spraviti
quitar de encima a/c koga česa osvoboditi
quitar con la lima odpiliti
quitar del medio s poti spraviti
quitar la mesa mizo pospraviti
quitar el pellefo odreti; pretepsti
quitar la vida umoriti, usmrtiti, na oni svet poslati
sin quitar ni poner natančno, točno; primerno
te voy a quitar la cara (ali el hocico) (fig) glavo ti razbijem (grožnja)
sin quitar ofo de ella ne da bi odvrnil pogled od nje
eso me quita la respiración to mi jemlje sapo
eso me quita el sueño to mi ne da spati
eso no quita para que... s tem ni rečeno, da ...; kljub temu; pri vsem tem
¿quién la quita? kdo dvomi o tem?
lo cortés no quita (a) lo valiente hrabrost ne izključuje vljudnosti
nadie le quita su mérito nihče mu ne jemlje (krati) njegove zasluge
ni quita ni pone on nima nobene besede, on je ničla
eso me quita las ganas to mi (po)kvari tek (apetit); to mi jemlje veselje (za delo)
una moza que quita el sentido (ali la cabeza) očarljivo dekle
de quita y pon de quitaipón; ¡quita! nesmisel! kje pa! fej!
¡quitar allá! proč od tu!; ni govora!
me quitas la luz na luči si mi, luč mi zastiraš!
eso no hay quien lo quite tega ne more nihče zabraniti
quitando eso ne glede na to; v ostalem, sicer
ella me quitó el ir a paseo zaradi nje nisem mogel iti na sprehod
¡no quite V. la cara! ne obračajte stran obraza!
quitarse oddaljiti se, umakniti se, s poti iti
quitarse la careta demaskirati se
quitarse una costumbre odvaditi se
quitarse el sombrero odkriti se
quitarse los vestidos sleči se
quitarse de umakniti se (od); opustiti
quitarse de delante s poti iti
quitarse de encima a alg. koga se znebiti
no se le quita del lado ne odmakne se od njega
¡quítate de ahí! proč od tu!
¡quítate de la luz! pojdi mi z luči!
¡quítese V. de hí! stopite v stran; (pop) nesmisel! ni govora o tem! to pripovedujte komu drugemu!

rap⁴ [ræp] prehodni glagol
navdušiti, očarati, prevzeti
arhaično odvzeti, ukrasti

to be rapped (rapt) with joy biti ves iz sebe od veselja

rauben transitiv odvzeti, iztrgati, upleniti; jemandem etwas oropati (koga česa); intransitiv ropati, pleniti; figurativ einen [Kuß] Kuss: ukrasti

reach² [ri:č]

1. prehodni glagol
iztegniti (forth, out)
izprožiti (roko); stegniti, razširiti; podati (komu kaj); postreči (komu s čim); odvzeti (from komu ali čemu)
dospeti kam, priti do, segati do, seči; priti do zaključka, razumeti, doumeti, pogruntati, dojeti; imeti vpliv, vplivati, pustiti vtis (na koga); doseči, zadeti, pogoditi (kaj); doživeti, dočakati (starost, dobo, novo izdajo)

to reach a great age doživeti visoko starost
to reach a blow prisoliti (komu) zaušnico
this book reached its 10^th edition ta knjiga je doživela 10. izdajo
reach me that book, will you? podaj mi ono knjigo, prosim!
to reach the ceiling segati do stropa
the boat reached the shore čoln je prispel do brega
to reach a conclusion priti do (nekega) zaključka
the cost reached 1000 dollars stroški so znesli 1000 dolarjev
he reached down his hat snel je klobuk s kljuke
to reach forth one's hand iztegniti (izprožiti, podati) roko
my land reaches the hills moja zemlja sega do brd
my letter reached him in time moje pismo mu je pravočasno prišlo v roke
to reach perfection doseči popolnost
to reach an understanding doseči sporazum
the water reached my knees voda mi je segla do kolen

2. neprehodni glagol
seči, poseči (after, at, for po)
raztezati se (to k, do)
prožiti se; priti (to do)
(do)segati; nagniti se (forward naprej, toward k, proti)
figurativno težiti k čemu, iti (at, after za čem)
napenjati se; prodreti (into v)
dojeti, doumeti, razumeti

as far as the eye can reach kakor daleč lahko seže oko
the coat reaches to the knees plašč sega do kolen
to reach back to the time of Napoleon segati nazaj v Napoleonove čase
his boots reach up to the knees škornji mu segajo do kolen
the country reaches from the sea to the mountains dežela sega, se razprostira od morja do gorá
he reached for a weapon segel je po orožju

reave¹ [ri:v] neprehodni glagol & prehodni glagol
poetično & arhaično (o)pleniti, ugrabiti, izvršiti razbojništvo, oropati koga (of česa)
odvzeti (s silo) (from komu kaj)

refalar Argentina odvzeti

refalarse el abrigo (Am) odložiti plašč

retirer [rətire] verbe transitif potegniti nazaj ali ven; odtegniti, umakniti, oddaljiti (de od); pridobivati (de iz); (iz)vleči dobiček, korist (de iz); (po)žeti (slavo); figuré vzeti nazaj (obljubo, žalitev); odtegniti (naklonjenost), odvzeti (vozniško izkaznico ali dovoljenje); dvigniti (zastavljeno stvar, denar); sleči (obleko); zopet streljati

se retirer umakniti se (de iz); iti domov; uskočiti se, skrčiti se
retirer de l'argent de la banque, un objet du mont-de-piété dvigniti denar iz banke, predmet iz zastavljalnice
retirer quelques coups de feu izstreliti zopet nekaj strelov
retirer de la circulation vzeti iz prometa
retirer du courrier dvigniti, iti po pošto
retirer à quelqu'un son amitié, sa protection odtegniti komu svoje prijateljstvo, svojo zaščito
retirer à quelqu'un le pain de la bouche odtegniti komu sredstva za preživljanje, odvzeti mu možnost, da si služi svoj kruh
retirer ce qu'on a dit preklicati, kar smo rekli
retirer un bénéfice important d'une affaire izvleči velik dobiček pri neki zadevi
retirer sa main de quelqu'un pustiti koga na cedilu
retirer un noyé de l'eau potegniti utopljenca iz vode
retirer quelqu'un de dessous les décombres potegniti koga izpod ruševin
retirer sa parole vzeti nazaj, umakniti svojo besedo
retirer ses vétements à un enfant sleči otroka
retirer une plainte, sa promesse umakniti tožbo, svojo obljubo
à la suite de cet accident, on lui a retiré son permis de conduire zaradi te nesreče so mu odvzeli vozniško, šofersko dovoljenje
(religion) Dieu l'a retiré du monde Bog ga je vzel k sebi
se retirer du service iti v pokoj
les ennemis se retirent en désordre sovražniki se umikajo v neredu
les eaux se retirent vode se umikajo nazaj v svojo strugo
il s'est retiré il y a trois àns šel je v pokoj pred trémi leti
cette étoffe se retire au lavage to blago se uskoči pri pranju
se retirer sous sa tente umakniti se užaljen
se retirer dans sa tour d'ivoire umakniti se v samoto, brez stikov z ljudmi

retraire* [rətrɛr] verbe transitif povleči nazaj; odvzeti; skrčiti, zgrbančiti

rob [rɔb] prehodni glagol
oropati, opleniti, izropati; ugrabiti; ukrasti, okrasti, pokrasti; odvzeti (komu) (of s.th. kaj)

to rob s.o. of s.th. ukrasti komu kaj
to rob the cradle poročiti (zelo) premlado žensko
to rob Peter to pay Paul enemu nekaj (od)vzeti (od enega si izposoditi), da drugemu poravnamo svoj dolg; figurativno eno luknjo zamašiti, pa drugo napraviti