Franja

partito m

1. polit. stranka, partija:
iscriversi in un partito včlaniti se v stranko
partito di destra, di centro, di sinistra desničarska, sredinska, levičarska stranka
partito di governo vladna stranka
partito di opposizione opozicijska stranka
partito di massa masovna stranka

2. odločitev, sklep:
prendere un partito odločiti se
non sapere che partito prendere omahovati, biti neodločen
per partito preso ker je bilo tako sklenjeno, rečeno
mettere la testa a partito spametovati se

3. partija (ženitna priložnost, ponudba):
un buon partito dobra partija

4. stanje, položaj:
ridursi a mal partito zaiti v težaven položaj
all'estremo partito v obupnem položaju

5. sredstvo, način:
appigliarsi a un partito oprijeti se nekega sredstva

premíslek (-a) m

1. riflessione, considerazione, ponderazione:
delati s premislekom agire con ponderazione
odločiti se brez premisleka decidere sconsideratamente

2. star. (pomislek) dubbio, scrupolo
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda la gatta frettolosa fece i gattini ciechi

prendre* [prɑ̃drə] verbe transitif vzeti; prijeti; zavzeti, osvojiti; zgrabiti, pograbiti, ujeti, aretirati; zalotiti, presenetiti; figuré pojmiti, razumeti; zaznati; smatrati, imeti (pour za); nakopati si (bolezen); privzeti (navado); kupiti (vozovnico); prisvojiti si, zmakniti; familier dobiti; photographie fotografirati; verbe intransitif imeti ali pognati korenine; priti v tek; izbruhniti (ogenj), vžgati se; ubrati svojo pot, kreniti (à gauche na levo); uspeti (zvijača), imeti uspeh (predstava, knjiga); učinkovati; zamrzniti (reka); strditi se (krema, cement)

se prendre (à) začeti
se prendre à quelque chose obviseti na čem

1.

à le bien prendre pri mirnem premisleku
à tout prendre v celoti (vzeto)
aller prendre quelqu'un iti po koga
en prendre et en laisser to ni treba tako resno vzeti
c'est à prendre ou à laisser da ali ne; ali ... ali
savoir en prendre et en laisser móči se odločiti
se laisser prendre pustiti se ujeti, prevarati
s'en prendre à quelqu'un de quelque chose pripisovati komu krivdo za kaj, komu kaj očitati
en venir au fait et au prendre priti v odločilnem trenutku
s'y prendre prendre lotiti se
s'y prendre bien (mal) spretno (nespretno, bedasto) se lotiti, se pripraviti
savoir s'y prendre avec quelqu'un znati s kom ravnati, občevati

2.

prendre acte de quelque chose vzeti kaj na zapisnik
prendre de l'âge (po)starati se
prendre l'air iti na sprehod, na zrak; aéronautique odleteti
prendre de l'altitude (aéronautique) dvigniti se v višino
se prendre d'amitié avec quelqu'un spoprijateljiti se s kom
prendre ses 20 ans postati 20 let star
prendre les armes zgrabiti za orožje
prendre un arrangement (commerce) skleniti poravnavo
ça ne prend pas avec moi to pri meni ne vžge
prendre quelqu'un en aversion zamrziti koga
prendre les avis de quelqu'un priti h komu po nasvet(e)
prendre un bain (o)kopati se
on ne sait par où, par quel bout le prendre z njim se ne da shajati
prendre la balle au bond (figuré) zgrabiti za priložnost, za priliko
bien lui en prend de ... sreča zanj, da ...
prendre à bord vzeti na krov (ladje), familier vzeti v avto
prendre sur la bouche odtrgati si od ust, pristradati
prendre le change dati se speljati na napačno sled
prendre un cheval staviti na konja (pri dirkah)
se prendre aux cheveux (tudi figuré) biti si v laseh, prepirati se
prendre à travers choux (figuré) nemoteno zasledovati svoj cilj
prendre le chemin ubrati pot
prendre à cœur vzeti, gnati si k srcu; prizadevati si
prendre une commande (commerce) dobiti naročilo
prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
prendre connaissance (de) vzeti na znanje
prendre en considération vzeti v poštev
prendre corps oblikovati se
prendre coup (architecture) usesti se, pogrezniti se
prendre courage opogumiti se, osrčiti se
prendre cours à partir de (commerce) teči od
prendre par le plus court iti po najkrajši poti
prendre ses degrés, grades diplomirati, promovirati
prendre quelqu'un au dépourvu popolnoma koga presenetiti
prendre le deuil obleči žalno obleko
prendre des dispositions ukreniti
prendre de la distraction, du repos razvedriti se, odpočiti si
prendre l'eau prepuščati vodo
prendre effet učinkovati; stopiti v veljavo
prendre de l'embonpoint, du ventre dobiti trebuh, zdebeliti se
prendre un engagement prevzeti obveznost
prendre son vol odleteti
prendre exemple sur quelqu'un zgledovati se po kom
prendre fait et cause pour quelqu'un zavzeti se za koga
prendre femme oženiti se
prendre pour femme vzeti za ženo, poročiti
prendre feu vžgati se, figuré vneti se (za kaj)
prendre sous le feu obstreljevati
prendre fin iti h koncu
prendre ses fonctions nastopiti svoje funkcije
prendre froid prehladiti se
prendre la fuite zbežati
prendre garde paziti
prendre goût à quelque chose vzljubiti kaj
prendre une habitude navaditi se
le prendre de haut biti ošaben, prevzetovati
prendre l'initiative prevzeti iniciativo
prendre (de l') intérêt à dobiti zanimanje za
prendre les intérêts de quelqu'un zastopati interese kake osebe
prendre à l'intérêt izposoditi si proti obrestim
prendre un intérêt dans (finančno) se udeležiti česa
prendre le large zapluti na odprto morje
prendre à la lettre dobesedno vzeti ali razumeti
prendre la liberté dovoliti si
prendre des libertés avec quelqu'un dovoliti si predrznost do koga
prendre à louage najeti
prendre la haute main prevzeti oblast; imeti največji vpliv
prendre la mer zapluti na morje
prendre des mesures podvzeti ukrepe ali mere
prendre au mot prijeti za besedo (quelqu'un koga)
prendre naissance nastati
prendre note zabeležiti, zapisati
prendre sur sa nourriture, sur son sommeil odtrgati si od ust, od spanja
prendre ombrage postati nezaupljiv; figuré spotikati se
prendre la parole začeti govoriti
se prendre de parole, (familier) de bec prerekati se, pričkati se, prepirati se
prendre part à quelque chose udeležiti se česa
prendre en mauvaise part zameriti
prendre un parti skleniti
prendre le parti de quelqu'un potegniti s kom
prendre son parti sprijazniti se (s čim)
prendre à partie napasti
prendre le pas sur quelqu'un prehiteti, prekositi koga
se prendre de passion pour strastno se navdušiti za
prendre patience potrpeti
prendre de la peine pour quelqu'un delati si skrbi za koga
prendre peur ustrašiti se
prendre une photo napraviti fotografski posnetek, fotografirati
prendre pied ustaliti se
prendre du poids pridobiti na teži
je le prends en pitié smili se mi
prendre le pouls potipati pulz
prendre des précautions podvzeti previdnostne ukrepe
prendre la présidence prevzeti predsedstvo
prendre racine ukoreniniti se
prendre en remorque odvleči
prendre un rendez-vous določiti, zmeniti se za sestanek
prendre des renseignements poizvedovati, informirati se
prendre du repos počivati
prendre une résolution, un parti skleniti, odločiti se
prendre sa retraite iti v pokoj
prendre en riant vzeti s humorjem
prendre un rôle prevzeti vlogo
prendre un rhume dobiti nahod
prendre au sérieux, au tragique resno, tragično vzeti
prendre soin de skrbeti za
prendre des soins dajati si truda, truditi se
prendre sn source izvirati (reka)
prendre sur soi prevzeti odgovornost
prendre à tâche de (po)truditi se za
prendre du bon temps prijetno se zabavati, veseljačiti
prendre terre pristati na zemlji, izkrcati se
prendre une meilleure tournure obrniti se na bolje
à tout prendre ako vse upoštevamo
prendre le train (od)peljati se z vlakom
prendre un verre sur le zinc stojé (pri točilni mizi) popiti kozarček
se prendre de vin opi(jani)ti se
prendre son vol odleteti
prendre le volan sesti za volan
on ne m'y prendra plus to se mi ne bo več zgodilo, ne bom šel večna te limanice
pour qui me prenez-vous? za koga me pa imate?

prononcer [prɔnɔ̃se] verbe transitif izreči, izgovarjati, izgovoriti; odrediti, odločiti; razglasiti (sodbo); položiti (zaobljubo); verbe intransitif, juridique odločiti

se prononcer izgovarjati se; izjaviti se, izraziti se; zbuditi pozornost; vieilli izreči svoje mnenje; odločiti se; jasno povedati
prononcer bien, mal dobro, slabo izgovarjati
ce mot est difficile à prononcer ta beseda je težko izgovorljiva
prononcer la dissolution de l'Assemblée razglasiti razpust (ljudske) skupščine
prononcer une peine, une condamnation, une excommunication izreči kazen, obsodbo, izobčenje
prononcer des vœux (religion) iti v samostan, izreči slovesno zaobljubo
le tribunal n'a pas encore prononcé sodišče še ni izreklo sodbe
le jury s'est prononcé pour la culpabilité avec circonstances atténuantes porotniki so se izrekli za krivdo z olajševalnimi okoliščinami
prononcer un hors de cour, un non-lieu ustaviti (sodni) postopek
prononcer soi-même sa condamnation sam si izreči sodbo

proposer [prɔpoze] verbe transitif predlagati, predložiti; ponuditi; razpisati (nagrado)

se proposer nameravati, odločiti se; staviti si za cilj; potegovati se (pour za); prostovoljno se javiti (pour za), ponuditi svoje usluge
proposer un prix, une récompense razpisati nagrado
proposer un arrangement predlagati poravnavo
proposer en exemple dajati za zgled
proposer un candidat à un poste de secrétaire predlagati kandidata za tajniško mesto
je vous propose de venir me voir vabim vas, da me obiščete
on m'a proposé 150 mille francs de ma villa ponudili so mi 150.000 frankov za mojo vilo
il m'a proposé son aide ponudil mi je svojo pomoč
l'homme propose et Dieu dispose (proverbe) človek obrača, Bog pa obrne

providencia ženski spol previdnost; ukrep; začasen sodni odlok

tomar (una) providencia skleniti, odločiti se

razmíšljanje (-a) n

1. riflessione, meditazione:
odločiti se po treznem razmišljanju decidersi dopo matura riflessione

2. considerazione, valutazione

red-eō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj (poseb. domov) iti, nazaj priti (prihajati), nazaj hoditi, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se (naspr. abire, venire, remanere): Suet. idr., sine rege redire Cu.; pogosto (poseb. pri Kom.) v zvezi z rursum, rursus, retro: leo territus retro redit V., retrorsum redire Plin.; z notranjim obj.: itque reditque viam V. hodi po poti sem in tja; impers.: Pl., C. idr., postquam domum reditum est N. ko so se vrnili domov, cum … retro in urbem rediretur L.; izhodišče v abl.: aede suburbanā rediens O., redire Regio Ci., rure Pl., Ter.; s praep.: erus alter eccum ex Alide redi[i]t Pl., redire ex Siciliā, e provinciā Ci., e scholā Val. Max., ex exsilio Plin. iun., Sen. rh., de exsilio Pl., occisus est a cenā rediens Ci.; smer v acc.: Romam Ci., domum C., N., Suet., domos Cu., cum senatoribus singulis spectatum (sup.) e senatu redeuntibus Ci. k ogledu, na ogled, v gledališče; s praep.: ad exercitum Nemetocennam Hirt., in Mediam O., ad penates et in patriam Cu., in urbem L., in caelum H., ad suos C., ad arbitrum Pl., in proelium L. k bitki (= da bi jo začel), rursus in proelium Cu. v bitko (= da bi jo nadaljeval), in suffragium L.; redire huc N., illuc Ci., eodem, unde redieram, proficisci Ci.

2. metaf. nazaj, zopet priti (prihajati), vrniti (vračati) se, povrniti (povračati, povračevati) se, ponoviti (ponavljati) se, zopet (spet) se prikaz(ov)ati, zopet (spet) se pojaviti (pojavljati): Varr., T. idr., ter denis redeuntibus annis V., redeunt humerique manusque O., redeunt iam gramina campis H., ossibus redit calor V., prisca redit Venus H., amnes in fontes suos redeant O., rediere in pristinas vires V. prejšnja moč se je povrnila, forma prior rediit O., Proteus in sese (in sua membra O.) redit V. dobi svojo (prejšnjo) podobo (obliko), in annos, quos egit, rediit O. vrnil se je k letom, ki jih je preživel = zopet se je pomladil, zopet je omladel, iam rediit animus Pl. zavest, redeunte animo Cu., huic non exesam vim luminis et redituram, si pellerentur obstantia T., cum aliquo in gratiam redire N., Pl., Ci. pomiriti se, spraviti se, pobotati se (morati) s kom, ad officium redire N. vrniti se k (prejšnji) pokorščini = zopet se pokoriti, in pristinum statum redire Ci. v staro razmerje, ad se redire Ter., L. idr. zopet priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se; tudi = zbrati se, ovedeti se, strezniti se, ad ingenium ali rursus ad ingenium redire Ter. = suum ingenium redit alicui L. stara čud (prejšnje mišljenje, nekdanji značaj) se vrne komu, se zopet pojavi (pokaže) pri kom, ad suum vestitum redire Ci. sleči žalno obleko, nehati žalovati, ad pauca redire Ter. (na) kratko narediti, redire in viam Ter., Ci. ali in veram viam Pl. ali in rectam semitam Pl. na pravo pot, Ci., res redit Ci. se zopet obravnava, je zopet v obravnavi, res redierunt Pl. staro stanje se je povrnilo, prišlo je do vzpostavitve starega stanja, de integro redit oratio Ter. se znova začne, redit animo ille latus clavus Plin. iun. mi znova pride na misel; tako tudi: singula menti redeunt Val. Fl., propter unius civis periculum populum Romanum ad saga isse, propter eiusdem salutem redisse ad togas Ci. odločiti se za vojno … za mir, in memoriam redire z ACI: Pl. ali z gen.: Ci. = in memoriam secum redire Ter. domisliti se, spomniti se; occ.
a) (v govoru) zopet priti, znova preiti (prehajati) na koga, zopet se vrniti (vračati) h komu, zopet omeniti (omenjati) koga, kaj, zopet govoriti o kom, o čem: Lact. idr., illuc redeamus V., illuc unde abii, redeo H., ad rem Ter., domum redeamus, id est ad nostros revertamur Ci., redeo ad prima, ad principia defensionis meae Ci., ad propositum Q., Cels.
b) (o krajih) α) dvigati se: in nubem ossa redit Val. Fl. β) padati, spuščati se, nagibati se, biti nagnjen, zniževati se, nižati se: collis … in fronte[m] leniter fastigatus paulatim ad planitiem redibat C., quā redit Rhodope V.
c) (kot dohodek, pridelek) priti (prihajati), dobi(va)ti se, priteči (pritekati), doteči (dotekati): Pl. idr., iam enumerasti id, quod ad te rediturum putes Ter., ex quā regione L., talenta ei redibunt N., pecore redeunt ter ducena Mart., possentne fructus pro labore redire Varr., pecunia publica, quae ex metallis redibat (kot prihodek, dohodek) N.; metaf.: ex otio illo bellum rediturum esse L. se bo izcimila, bo nastala. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. pripasti (pripadati) komu, priti (pasti) komu (nazaj) v roke: Pl. idr., ad unum imperium provinciae rediit Ci., quorum ad arbitrium … summa omnium rerum … redeat C. naj se jim pusti na voljo, res (vlada, vladavina, oblast) ad patres redierat L., eius morte ea bona ad me redierunt Ter., ager ad Ardeates redit H.

2. priti do česa: res ad interregnum rediit L. prišlo je do … , res ad triarios rediit L. do skrajne nevarnosti = sile (gl. tudi pod triāriī), pilis omissis ad gladios redierunt C. spopadli (spoprijeli) so se z meči, res rediit ad manus Auct. b. Afr. prišlo je do rokomaha (do pretepa, do spopada mož na moža), Caesar ad duas legiones redierat C. je bil prišel na dve legiji = Cezarjeva vojska se je skrčila na dve legiji, Cezar se je moral zadovoljiti z dvema legijama, bona in tabulas publicas redeunt Ci. se vknjižijo v računske zapisnike državne blagajne, meum iam res rediit locum, ut … Ter. prišlo je tako daleč (do tega), da … , si eo meae fortunae redeunt Ter. če pridem do tega, ad nilum (na nič) redeunt res Lucr., huc redeunt omnia verba Ter. vse besede letijo (kažejo) na to.

Opomba: Star. pr. redinunt = redeunt: P. F.; nenavad. fut. redies: Ap.; rediet: Sen. ph., Aug., Vulg., redient: Vulg.; pf. redivi Ap., Amm., redit (skrč. pf.): Ter.; pogosteje pri pesnikih.

re-fugiō -ere -fūgī -fugitūrus (re in fugere)

I. intr.

1. (nazaj) (z)bežati, ubežati, uiti (uhajati), uteči (utekati), pobegniti, odnesti jo (glavo, pete), umakniti (umikati) se, izmakniti (izmikati) se: hostes velocissime refugiebant C., acie C. iz bitke, ex caede in castra Hirt., Syracusas Ci., domum Suet., in portum C., ad suos C., ex castris in montem C., in domum atque in tecta L., quadrupes nota intra tecta refugit V.; pesn.: mille fugit refugitque vias V. leta tja in nazaj; metaf.: refugere a consiliis Ci. odstopiti, ab orationis turpidine Ci., timido sanguen refugit Enn., sol medio orbe refugit V. izgine (se skrije) na pol; occ. odmakniti (odmikati) se, umakniti (umikati) se: Col., Mel. idr., visa refugit humus O. se izgublja, refugit a litore templum V., mox zothecula refugit quasi in cubiculum idem atque aliud Plin. iun., quo pridie (sc. mare) refugisset Cu.

2. pribežati, zateči (zatekati) se, uteči (utekati) h komu, kam, (po)iskati pri kom, kje zavetje: L., Stat. idr., ad legatos Ci., ad carminis tranquillitatem tamquam ad portum Petr., ad naturale bonum Auct. b. Alx. —

II. trans.

1. bežati pred kom, od česa: H., Suet., Lucan. idr., id refugisti Ci., refugere instantes Auct. b. Afr., attollentem iras (sc. anguem) V.; pren. uiti (uhajati): memoriam alicuius Col.

2. metaf. bati (plašiti, strašiti) se, (iz)ogibati se koga, česa, umikati se komu, čemu: Sen. ph., Q. idr., foeda ministeria V., viriles contactus, omnem Venerem O., iudicem Ci., a dicendo Ci. ne moči odločiti se, srce komu ne dati, da bi povedal, possum multa referre, ni refugis V.; z inf.: Iust., Sil., Lact. idr., nec te transire refugi O., Lesboum tendere barbiton H.; pesn.: populus vicina iurgia refugit H. (obmejni) topol (meton. = sadilec obmejnega topola) se izogiba prepiru s sosedi.

resolución ženski spol sklep, odločitev; odločnost, neustrašnost; energija, dejavnost; rešitev (vprašanja, računske naloge)

de resolución difícil težaven za odločitev
en resolución končno, naposled, skratka, sploh, kratko in malo
llegar a una resolución priti do sklepa
tomar una resolución odločiti se

resolution [rezəlú:šən] samostalnik
odločnost, srčnost, pogumnost; namen, sklep
parlament resolucija, odločitev, sklep, formulirana izjava; zaključek; rešitev (problema)
kemija & tehnično stopitev, razkroj, analiza, dekompozicija, konverzija (to na, in v)
razkroj, razpad v dele; oslabitev
medicina izginitev otekline, vnetje brez gnojenja; zamena, substitucija dveh kratkih zlogov z enim dolgim

the resolution of an equation rešitev enačbe
want of resolution neodločnost; omahovanje
to carry out a resolution izvesti, izvršiti, realizirati sklep
to come to (to make, to take) a resolution odločiti se, skleniti
to move a resolution predlagati resolucijo
to pass a resolution sprejeti, izglasovati resolucijo

résolution [rezɔlüsjɔ̃] féminin (raz)rešitev (problema); razkroj; razdrtje; odločnost; odločitev, sklep; politique resolucija; juridique preklic, razveljavitev (d'une vente neke prodaje)

de résolution odločen
résolution inébranlable, irrévocable neomajen, nepreklicen sklep
résolution de l'Assemblée générale des Nations Unies resolucija Generalne skupščine združenih narodov
résolution des équations reševanje enačb
résolution de la neige en eau raztopitev snega v vodo
résolution d'une tumeur nazadovanje tumorja
résolution musculaire sprostitev mišic
adopter, approuver une résolution sprejeti, odobriti sklep
changer de résolution spremeniti sklep, odločitev
il manque de résolution manjka mu odločnosti
prendre une résolution odločiti se, skleniti

resolver [-ue-, pp: resuelto] odločiti, skleniti; razpršiti (dvom); kratko povzeti; določiti za; razkrojiti, raztopiti, uničiti

resolver una cuestión rešiti vprašanje
resolver una duda razpršiti dvom
resolverse raztopiti se, razpasti; priti do (raz)rešitve (bolezen); odločiti se
resolverse en vapor izhlapeti, izpuhteti
¿cómo se resuelve esto? kam to pelje?
resuluto odločen, pogumen

résoudre* [rezudrə] verbe transitif, chimie razkrojiti, razstaviti, pretvoriti, spremeniti; figuré (raz)rešiti (problem, matematično nalogo), odločiti (vprašanje); skleniti (quelque chose kaj); juridique razveljaviti, preklicati; pregnati (oteklino)

se résoudre à quelque chose odločiti se za kaj
se résoudre à voditi k
se résoudre en spremeniti se v, razkrojiti se v; nazadovati (oteklina)
résoudre une difficulté obvladati težkočo
résoudre une tumeur pregnati, odpraviti oteklino
résoudre en poussière spremeniti v prah
ils ont résolu sa mort sklenili so njegovo smrt
on ne peut rien résoudre ničesar se ne da skleniti
cela se résout à rien to ne vodi nikamor
résoudre un marché razveljaviti, preklicati kupčijo, posel
résoudre une équation, une énigme, un probléme rešiti enačbo, uganko, problem
il résolut de visiter cette ville sklenil je obiskati to mesto
elle ne peut pas se résoudre à l'éposuer ae more se odločiti, da bi se poročila z njim

rompere^*

A) v. tr. (pres. rompo)

1. lomiti; odlomiti; razbiti, razbijati:
rompere un ramo odlomiti vejo
rompere un osso zlomiti kost
rompere l'anima, i corbelli, le palle, le scatole, le tasche (a) vulg. nadlegovati koga
rompersi il capo pren. beliti si glavo
rompere la faccia, le ossa a qcn. pren. komu prešteti kosti
rompersi le gambe pren. nahoditi se
rompersi l'osso del collo, la schiena pren. garati; hudo pasti; propasti
rompere le righe pren. zaključiti sejo, zborovanje
rompete le righe! voj. voljno!

2. utreti, utirati si pot:
rompere la folla preriniti se skozi množico

3. kvariti, pokvariti (tudi pren.):
rompere l'orologio pokvariti uro
rompere l'incantesimo pren. pokvariti vedro razpoloženje, prijetno vzdušje

4. prekiniti, prekinjati (tudi pren.):
rompere il silenzio prekiniti molk, tišino
rompere gli indugi odločiti se
rompere i ponti, romperla (con) pren. prekiniti, raziti se (s, z)

5. pren. prelomiti, prekršiti:
rompere la tregua prekršiti premirje
rompere un patto; prekršiti dogovor

B) v. intr.

1. prekiniti (s kom), spreti se (s, z)

2. vulg. nadlegovati; tečnariti

3. izbruhniti, planiti:
rompere in pianto bruhniti v jok

4. poplaviti, poplavljati, prestopiti bregove

C) ➞ rompersi v. rifl. (pres. mi rompo) zlomiti se; razbijati se; razklati se
PREGOVORI: chi rompe paga e i cocci sono suoi preg. krivec poravnaj škodo

saut [so] masculin skok, poskok; padec; slap; agronomie parjenje, naskočitev; figuré tveganje

au saut du lit pri vstajanju
par sauts et par bonds v skokih, skokoma
tout d'un saut, de plein saut nenadoma, naenkrat, takoj
saut avec élan, sans élan, à pieds foints, de haie, en hauteur, en longueur, à la perche skok z zaletom, brez zaleta, s sklenjenimi nogami, čez zapreko, v višino, v daljino, s palico
saut d'essai poskusni skok
saut de la mort smrtni, zelo nevaren skok
saut en parachute skok s padalom
saut périlleux salto mortale, »smrtni skok«
triple saut troskok
aller par sauts et par bonds (figuré) govoriti, pisati brez zveze
faire un saut de 10 mètres dans le ravin pasti 10 m globoko v grapo, v globel
faire le saut (figuré) tvegati skok, odločiti se končno za tveganje
faire le saut dans les ténébres, dans l'inconnu tvegati skok v negotovo
ne faire qu'un saut chez quelqu'un le za kratek skok (obisk) priti h komu
faire un saut d'un siècle preskočiti stoletje (v domišljiji)

scabbard [skǽbəd]

1. samostalnik
nožnica (za meč)

to fling (to throw) away the scabbard zalučati proč nožnico, figurativno odločiti se, da bijemo boj do kraja

2. prehodni glagol
vtakniti (meč) v nožnico

schlüssig Beweis: prepričljiv; Recht sklepčen; logičen; beantworten: z gotovostjo; schlüssig wirken logično se skleniti; sich (nicht) schlüssig sein biti (ne)odločen; sich schlüssig werden odločiti se (über o)

secouer [səkwe] verbe transitif (s)tresti, otresti; pretresti (duševno); napasti, zdelati, izmučiti; priganjati, nahruliti

se secouer otresti se, pregibati se; ne mirovati; odločiti se za akcijo
secouer la salade premešati solato
secouer des tapis stresti preproge
secouer la tête zmajati z glavo
secouer quelqu'un come un prunier stresati koga, ozmerjati koga
secouer le joug (figuré) otresti se, znebiti se jarma
secouer les puces à quelqu'un pokarati, ošteti, nahruliti koga; vzpodbuditi ga k akciji
secouer ses puces (figuré) odločiti se za akcijo
cette maladie l'a bien secoué ta bolezen ga je zelo zdelala
l'autocar secoue les passagers avtobus stresa, premetava potnike
il faut toujours le secouer autrement il ne ferait rien treba ga je vedno priganjati, sicer ne bi ničesar naredil

sì¹

A) avv.

1. da:
sì certo da, seveda
sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
più sì che no verjetno da
sì e no kvečjemu, niti ne:
sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril

2. res, zares:
questa sì che è bella ta je pa res dobra!
dire di sì pritrditi, pritrjevati

B) m

1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
la lingua del sì italijanščina
decidere, risolversi per il sì odločiti se za

2. pl. (glas, odgovor) za:
cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset