Franja

move from neprehodni glagol
oddaljiti se od česa

move off neprehodni glagol
oddaljiti se, oditi

to move off at full speed pobrisati jo

odáliti òdālīm
I. oditi daleč naprej: on je pred ostalima odalio
II. odaliti se oddaljiti se: neću se ja od vas odaliti

odmàknuti òdmaknēm
I.
1. odmakniti: odmaknuti stolicu
2. ekspr. odriniti: odmaknuti neprijatelja od naših rovova
3. oddaljiti se, oditi naprej: odmakao je daleko, nećeš ga moći stići
4. vrijeme je daleko odmaklo kar precej časa je minilo
II. odmaknuti se odmakniti se

poodmàknuti (poodmàći) -òdmaknēm
1. odmakniti
2. odriniti
3. oddaljiti se; biti u poodmaklim godinama biti prileten, biti v letih

ramble [ræmbl]

1. samostalnik
pohajkovanje, potepanje, klatenje, potikanje, blodnja, vlačenje; sprehod, izlet, potovanje; križarjenje

2. neprehodni glagol
pohajkovati, postopati sem in tja brez cilja, bloditi; blesti, blebetati, govoriti brez zveze, oddaljiti se (od téme); zaviti v stran, zabloditi, zaiti

to ramble about the city pohajkovati po mestu

recede¹ [risí:d] neprehodni glagol
stopiti nazaj, odstopiti; umakniti se nazaj, odtegniti se, oddaljiti se; upadati; izginiti, izgubiti se; odpovedati se, odreči se, odnehati (from od česa)
preklicati; pustiti službo, dati ostavko; padati (o vrednosti, tečaju itd.), izgubiti na pomembnosti

receding forehead poševno čelo
to recede from one's opinion opustiti svoje naziranje (mnenje)

re-cēdō -ere -cessī -cessum (re in cēdere)

I. s polnim pomenom praep. iti nazaj, oditi, umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, odstopiti (odstopati), (od)jenjati (naspr. accedere): Ca. fr., Pl., Cu., Plin., Plin. iun., Q. idr., quantum a conspectu suorum recesserint N., nebulas recedere iussit O., Aulesten proterret equo, ruit ille recedens V.; izhodišče z abl.: thalamoque recessit O.; abl. pojasnjen s praep.: hostes ex eo loco recesserunt C., a Mutina recedere Ci., de medio recedere Ci.; smer: recedere in tergum V. nazaj, in castra Corneliana C.; metaf.: anni venientes et recedentes H., studia … in conventus scholarum recesserunt Q., (sc. sagitta flammis) consumpta recessit in ventos V. je prešla v zrak (dim), illae undae comitiorum … ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci.; occ.

1. (o krajih in vodovju) umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izginiti (izginjati, izginevati): O., Cu., Cat., Plin., Plin. iun., Sen. ph., Sil., Stat., Val. Fl. idr., provehimur portu terraeque recedunt V., Anchisae domus recessit arboribus obtecta V.

2. umakniti se v spalnico, iti spat: Petr., iamque recessurae viridi de stipite factas admorunt oculis usque sub ora faces O.

3. (v slikarstvu) stopiti (stopati) v ozadje, izgubiti (izgubljati) se v ozadju: pictor vi artis suae efficit, ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q.

4. (o telesnih delih) izgubiti se, skriti se, upasti: venter recessit Plin. iun. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. ločiti (ločevati) se, oditi (odhajati), oddaljiti (oddaljevati) se, zapustiti (zapuščati), izginiti (izginjati, izginevati), jenjati (jenjevati), pojenjati (pojenjevati, pojenjavati), odjenjati (odjenjevati, odjenjavati): Pl., Plin., Stat., Lucan., Cels. idr., nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt longius (sc. apes) V., caput (e) cervice recedit O. se loči od vratu, penitus a natura recedere Ci., a conspectu suorum recedere N. izginiti spred oči, in ventos vita ali anima recessit V. je izginilo (izginila), maris ira recessit V. je prešla, se je polegla, se je unesla, recedere a iudicio Q., nomen („hostis“) a peregrino recessit Ci. je zapustilo (= izgubilo) pomen „tujec“, recedere ab usitata consuetudine Ci. ali ab usu cotidiano Q. razlikovati se od ustaljene navade, ne ujemati (skladati) se z ustaljeno rabo; s samim abl.: sic numquam corde recedit nata tuo Stat.

2. metaf. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu, odreči (odrekati) se čemu, opustiti (opuščati) kaj: ab institutis superiorum, ab iure, ab legibus, ab consuetudine Ci., a caritate patriae N., recessimus (recessum est) ab armis Ci. položiti (odložiti) orožje, ab oppugnatione C., a vita Ci. iti s tega sveta = zadati si smrt, umreti, narediti samomor, a iudicio Q.; abs.: recessit Licinianus Plin. iun. je odstopil, se je umaknil (kot zagovornik) = se je izognil zagovoru (zagovorništvu), cum res (imetje, premoženje) ab eo, quicum contraxisset, recessisset et ad heredem pervenisset Ci. uide, gre komu v izgubo, propade, se izgubi, sive remanserit (sc. praedium) penes emptorem sive recesserit Icti. — Od tod adj. pt. pf. recēssus 3 nazaj pomaknjen, odmaknjen, nazaj potisnjen, oddaljen: scaena recessior Vitr.

retire¹ [ritáiə] prehodni glagol
vojska umakniti nazaj; odkupiti, izplačati (menico); upokojiti (an officer častnika)
umakniti iz prometa (plačilno sredstvo)
neprehodni glagol
vojska umakniti se, izvesti umik; odstopiti, oddaljiti se, oditi; iti k počitku, iti spat; zapustiti službo, iti v pokoj, upokojiti se

retiring pension pokojnina
to retire early iti (hoditi) zgodaj spat
to retire s.o. from the active list izbrisati koga iz seznama aktivnih častnikov
to retire from the world umakniti se iz svetnega življenja v zasebno življenje
to retire a bill trgovina odkupiti, plačati menico
to retire into one's shell postati molčeč
to retire on a pension pustiti se upokojiti
to retire oneself umakniti se
the army retired (before the enemy) in good order vojska se je (pred sovražnikom) umaknila v lepem redu

retreat² [ri:trí:t] neprehodni glagol
vojska umakniti se, odstopiti; oddaljiti se, zbežati (nazaj)
prehodni glagol
(šah) potegniti (figuro) nazaj

to retreat into one's shell figurativno postati molčeč, umakniti se v molk

salir* iti ven, oditi, na sprehod iti; odpotovati; startati; oddaljiti se; izstopiti; vzkaliti, vzbrsteti; izteči (tekočina); odlikovati se; osvoboditi se (česa); iziti (knjiga); gledališče nastopiti na odru; izhajati, izvirati; vziti (sonce); najti odjem (blago); izigrati (karto); posrečiti se

salir bien dobro se izteči, posrečiti se
salió bien posrečilo se je
salir fuera de tono grób postati
salir ganancioso korist odnesti
salir garante, salir fiador jamčiti za
salir indemne nobene škode ne utrpeti, zdravo kožo odnesti
salir responsable (de) jamčiti (za)
salir vencedor iziti kot zmagovalec, zmagati
traje de salir sprehodna obleka
al salir pri odhajanju, pri odhodu
¡acaba de salir! pravkar izšlo
sale una buena ocasión nudi se dobra prilika
me sale muy caro predrago mi je
¿quién sale? kdo začne? (pri igri)
¡eso te saldrá caro! to te bo drago stalo!
salió alcalde bil je izvoljen za župana
salió buen artista postal je dober umetnik
salir volando iz-, od-leteti; naglo ven steči
salir reprobado pasti (o učencu)
salió a su padre podoben je svojemu očetu
me sale a 10 pesetas la libra stane me 10 peset funt
la calle sale a la plaza cesta se izteka v trg
salir al campo iti na deželo
salir a dar una vuelta na sprehod iti
salir a luz na svet priti; na dan priti, iziti (knjiga)
salir a lo mismo na isto priti
salir al paso komu nasproti iti
salir a rastras splaziti se ven
salir a las tablas, salir al público iti h gledališču
salir con un suspenso pasti (v šoli)
salir de apuros izvleči se iz težave
salir de casa iz hiše (od doma) iti
salir de caza na lov iti
salir del desmayo k sebi priti (iz omedlevice)
salir de una enfermedad preboleti bolezen
salir de juicio, salir de tino ob pamet priti
salir de madre razliti se (o reki)
salir de la regla izjema biti
salir de viaje odpotovati
eso no sale de él (fig) to ni na njegovem zelniku zraslo
¡que no salga de nosotros! to naj ostane med nama (nami)!
salir en público na ulici se pokazati
salir por alg. porok biti za koga
salir por fiador, salir por uno jamčiti za koga
salir tras alg. teči za kom, zasledovati koga
salirse iti ven, izskočiti, teči iz; osvoboditi se (česa)
salirse con a. izpeljati kaj
salirse con la suya prodreti s svojim mnenjem
se ha salido la leche mleko je prekipelo
salirse del compás priti iz takta
salirse de los rieles iztiriti se (vlak)
se le sale a los ojos (fig) to se mu takoj vidi
salir mal parado slabo se odrezati

sconfinare v. intr. (pres. sconfino)

1. prekoračiti meje

2. ekst. oddaljiti se (od teme)

sē-cēdō -ere -cēssī -cēssum (sē in cēdere) iti stran, oditi (odhajati), odstraniti (odstranjevati) se, oddaljiti (oddaljevati) se, umakniti (umikati) se: PL., PR., LUCR., Q., PLIN. IUN. idr., secedant improbi CI., secedit humumque effodit O., de suo coetu O., a nostro corpore O., in abditam partem aedium S., ad deliberandum L., ad optimos viros SEN. PH., illuc e comitatu suo SUET.; v pf. včasih = biti oddaljen: tantum secessit ab imis terra O., villa XVII milia passuum ab urbe secessit PLIN. IUN.; occ. (o politični ločitvi) ločiti (ločevati) se, odcepiti (odcepljati) se, izseliti (izseljevati) se, preseliti (preseljevati) se: SEN. PH., PLIN., SUET., FL. idr., plebes ... armata a patribus secessit S., in sacrum montem secessisse L., illi, qui in sacrum montem secesserunt L.; pren.: nec prius a fesso secedent corpore sensus CAT. ne bodo odpovedali telesu, secedere et alia parte considere SEN. PH. odstopiti od svoje misli, spremeniti svojo misel, in te ipse secede SEN. PH. umakni se sam vase, secedere ad stilum Q. lotiti se pisanja, secedere ad Christum LACT. spozna(va)ti Kristusa.

sheer¹ [šíə]

1. samostalnik
navtika odklon (odmik) od določene smeri, nagel obrat ali odklon od ravne poti

2. neprehodni glagol
navtika napraviti nagel odklon od določene smeri ali ravne poti
figurativno odmakniti se, oddaljiti se (from od)
ločiti se

to sheer off oditi, oddaljiti se, ločiti se; navtika odmakniti se od določene smeri
to sheer up navtika bližati se od strani

shunt [šʌnt]

1. samostalnik
premikanje; ranžiranje vlakov ali vagonov na stranski tir; kretnica
elektrika stranski priključek
figurativno izogibanje

2. prehodni glagol
zapeljati (ranžirati) (vlak) na stranski tir
elektrika priključiti paralelni, stranski vod; odvesti (tok)
figurativno napeljati (pogovor) na drugo stvar
figurativno položiti ob stran, pustiti ob strani; odložiti, odgoditi
neprehodni glagol
zapeljati vlak na stranski tir
figurativno oddaljiti se od téme, od namere

to shunt s.o. spraviti koga s pota, odstraniti koga, pustiti koga brez dela
to shunt a subject odgoditi razpravljanje o predmetu

sortir*¹ [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

(verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
sortir du bal prihajati s plesa
sortir des bornes prekoračiti meje
sortir de la cadence priti iz takta
sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
sortir du lit vstati iz postelje
sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
sortir de maladie pravkar ozdraveti
sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
sortir de l'ordinaire biti neobičajen
la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
sortir du port izpluti iz pristanišča
sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
sortir de la vie umreti
ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
(familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
(verbe transitif):

sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
sortez la poitrine! prsi ven!
sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
(populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si

steal away prehodni glagol & neprehodni glagol
prevzeti (srce); kradoma (skrivaj) se oddaljiti, odtihotapiti se

steal off neprehodni glagol
odtihotapiti se, kradoma se oddaljiti

straggle [strægl] neprehodni glagol
pohajkovati brez cilja, kolovratiti, postopati; oddaljiti se, zaiti, zabloditi; razkropiti se; raztreseno ležati
botanika bohotno (bujno, divje, nepravilno) rasti, divje se razrasti; pojavljati se mestoma
figurativno zaviti s prave poti; oddaljiti se od glavne teme

stray² [stréi] neprehodni glagol
(za)bloditi, zaiti, klatiti se; oddaljiti se (from od)
figurativno zaiti na kriva pota

straying sheep zgubljena ovca (tudi figurativno)
to stray away, to stray off stran, proč steči
to stray to (s)teči k, proti