Franja

odlúpati òdlūpām odbiti, odlomiti

odráziti òdrāzīm (se)
1. odraziti (se): Đ. Jakšić je odrazio i slabosti i kolebanja svoga doba; za trenutak se njegov lik odrazio od bijele pozadine
2. odbiti (se)
3. odriniti (se): protivna noga se spušta na tlo i dodiruje ga petom još prije nego se zadnja noga odrazila

odslovíti -im
1. otpustiti: odsloviti delavca iz službe
2. odbiti: odsloviti snubca

odštéti odštejem
1. odbrojati, odbrojiti, odbiti: odšteti del denarja od vsote
2. izbrojati, izbrojiti: odšteti denar na mizo; odšteti hčeri doto
3. uzeti u obzir: njo je treba pri tem odšteti
4. oduzeti, odbiti: odšteti pet od sto

odtegníti i odtégniti -em
I.
1. povući: odtegniti denar iz obtoka
2. uskratiti: odtegniti komu pomoč
3. odbiti: odtegniti od plače, od zneska
4. obustaviti: odtegniti pri plači za odplačevanje obrokov
II. odtegniti se izvući se: odtegniti se od dela

odtólči -čem (u̯č)
1. odbiti: odtolči kos zidu
2. ekspr. otkucati: odtolči nekaj besed na pisalnem stroju

odtŕgati -am
I.
1. otrgnuti, otkinuti: odtrgati kos papirja
2. otkinuti, zakinuti, odbiti: odtrgati od plače
3. odvojiti: odtrgati koga od dela
4. ubrati, izbrati: odtrgati cvet, jabolko
5. odroniti: voda je odtrgala kos travnika
II. odtrgati se
1. otkinuti se: gumb se je odtrgal
2. odvojiti se: odtrgati se od ljudskih množic
3. odtrgati se od dela ostaviti posao

otèpsti otèpēm odbiti: otepsti loptu u igri; otepsti rog kozi, nokat na prstu; otepsti nogom

òtkucati -ām
1. odbiti: otkucalo je dvanaest, podne
2. natipkati: otkucati tekst na pisaćoj mašini; otkucati telegram

overrule [ouvərú:l] prehodni glagol
odbiti, zavrniti; preglasovati; ovreči, razveljaviti (sodbo)
figurativno voditi, prevladati

parar zadržati, ustaviti, nehati; odbi(ja)ti, parirati; pripraviti; (hudo) zdelati; stati, mirovati

parar un golpe odbiti sunek
parar mal hudo zdelati
parar en mal slabo poteči
¿en qué va a parar esto? kaj bo iz tega?
parar la consideración en usmeriti pozornost na
ir a parar (en) meriti (na)
¡paren en la disputa! nehajte se prepirati!
no parar nunca neumorno, brez prestanka delati
sin parar brez odlašanja, v hipu, neprestano
ha parado de llover nehalo je deževati
¿dónde para V.? kje ložirate?
para a considerar que... samo pomisli, da ...
pararse ustaviti se, mirovati, zadržati se, muditi se
pararse en nimiedades biti malenkosten

parare

A) v. tr. (pres. paro)

1. krasiti:
parare a festa la città praznično okrasiti mesto

2. varovati, zaščititi

3. ubraniti, odbiti (tudi pren.):
parare il colpo odbiti udarec
parare lo scoglio pren. ogniti se čeri, zapreki
parare il tiro a rete šport ubraniti strel na vrata

4. gnati predse (čredo ipd.)

B) v. intr. končati:
dove andremo a parare kam bomo prišli?; pren. kako se bo to končalo ?

C) ➞ pararsi v. rifl. (pres. mi paro)

1. stopiti pred:
pararsi innanzi a qcn. nenadoma stopiti pred koga

2. svečano se obleči

3. zavarovati se, zaščititi se:
pararsi dalla pioggia zavarovati se pred dežjem

parer [pare] verbe transitif (o)krasiti (de z), (o)kititi; (o)čistiti, (o)trebiti (zelenjavo); architecture oklesati; technique pripraviti, prirediti; odbiti, prestreči, parirati (le coup udarec); ustaviti (konja); verbe intransitif odvrniti (à quelque chose kaj), (u)braniti se; ustaviti se

parer à un danger odvrniti, preprečiti nevarnost
parer au plus pressé, au plus urgent odpomoči najnujnejšemu, napraviti najnujnejše za preprečitev ali omiljsnje zla
on ne saurait parer à tout človek ne more na vse misliti
être paré contre le froid biti zaščiten proti mrazu
il se parait du titre de directeur général ničemerno si je dajal naslov generalnega direktorja, izdajal se je za generalnega direktorja
se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem

parry² [pǽri] prehodni glagol
parirati, prestreči, odbiti (udarce)
figurativno izogniti se (vprašanju)

pass off

1. neprehodni glagol
izginiti, miniti, zbledeti, oslabeti; dogoditi se
ameriško veljati za belca (svetlopolt črnec)

2. prehodni glagol
izdajati za kaj (for, as za, kot)
prezreti, omalovaževati; razpečavati; odbiti, prestreči (udarec)

to pass o.s. off as (for) izdajati se za koga (kaj)

pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)

1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.

2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.

3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.

4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).

5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.

Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.

per-negō -āre -āvī -ātum (per in negāre)

1. trdovratno tajiti ali zanik(ov)ati (z ACI): Pl., Ter., Ci., Tib., Q., Suet., Val. Max. idr.

2. trdovratno (odločno, vztrajno) odreči (odrekati), odbi(ja)ti, zavrniti (zavračati): non edepol tibi pernegare possum quicquam quod velis Pl., saepe appellati (sc. tutores) pernegaverunt Ci., itaque illo tempore ac primo istius adventu pernegatur Ci., Catoni populus Romanus praeturam negavit, consulatum pernegavit Sen. ph., ex illo servans rapidus divortia Nereus saevo dividuos coniungi pernegat aestu Sil., negare iussi, pernegare non iussi Mart., certum est hanc tibi pernegare famam, olim quam petis Mart.

placet² [pléisit] neprehodni glagol
odobriti, ne odobriti, odbiti

prae-cīdō -ere -cīdī -cīsum (caedere)

I.

1. spredaj odsekati, spredaj odrezati: Varr. fr., Cl., Hier. idr., linguam alicui Pl. ali alicuius Amm., caput L., Plin., manūs Ci., Cu., Hirt., Auct. b. Hisp., aures Iust., capillos Petr., barbam Plin., ramos Plin., vitam Col., ancoras Ci., L. presekati sidrnjake (= sidrne vrvi); pt. pf. subst. praecīsum -ī, n odrezan kos, odrezek, rezina mesa, zrezek: praecisum omasum pernam callus glisis glandia Naev. ap. Non., illi praeciso atque epulis capiuntur opimis Luc. ap. Non.; occ. skopiti, kastrirati: praecisi fanatici Lamp.; pt. pf. subst. praecīsī -ōrum, m skopljenci, rezanci, kastrati, kastriranci: praecissi et professi impudentiam Sen. ph.

2. metaf. odrezati =
a) praecidere (alicui) linguam Pl. onemiti koga, utišati koga.
b) (s)krajšati, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: omnes sinus Sen. ph. = naravnost pluti, iter Plin.
c) vzeti, jemati, odvze(ma)ti: spem Ci., dubitationem Ci. razbliniti, razbiti, causam belli H. odstraniti, sibi reditum Ci. preprečiti si, odsekati si, onemogočiti si, zapreti si, sibi istam licentiam libertatemque dicendi Ci. omejiti, odvzeti, kratiti, prikrajš(ev)ati.
d) odbiti, odkloniti, odreči: plane sine exceptione praecidere Ci. —

II. (s prikritim pomenom praep.)

1. presekati, prerezati: caput mediae canis praecisae L., cotem novaculā Ci., naves, quibus usus non est omnes aut praecidisse aut incendisse dicunt Ci. razbiti.

2. metaf.
a) pretrgati kaj, prekiniti kaj, prenehati kaj: Sen. ph. idr., ut amicitias quae minus delectent et minus probentur magis decere censent sapientes sensim diluere quam repente praecidere Ci.
b) (o govoru) na hitro končati, prenehati govoriti, umolkniti: brevi praecidam Ci. kmalu preneham (umolknem), praecide Ci. hitro končaj = povej na kratko. Od tod adj. pt. pf. praecīsus 3

1. strm, prepaden, nagnjen, brežen, navzdolnji, navzdol usmerjen (vodeč): iter, saxum V., rupes Q.

2. metaf. okrajšan, skrajšan, kratek: breviora et praecisa erunt superiora Ci., conclusiones Q., expositio undique p. Q. (pri)sekana, odsekana. — Adv. praecīsē

1. okrajšano, skrajšano, kratko, z malo besedami, v nekaj besedah (naspr. plene et perfecte): sed id praecise dicitur Ci. a to je le skrajšan izraz.

2. čisto, naravnost, kratko malo, nasploh, brez pogoja (brezpogojno): negare Ci. ep., cavere non praecise, sed cum condicione Ulp. (Dig.).

prestréči -stréžem, prestrezi -te i -ite, prestregel -gla
1. presresti, odbiti, parirati: prestreči udarec
2. dočekati, uhvatiti: prestreči žogo
3. presjeći put: prestreči pismo; komu pot
4. skupiti: prestreči kaplje v kozarec