Franja

Zadetki iskanja

  • nèpredíren impénétrable; opaque, sombre

    nepredirni obraz visage impénétrable (ali fermé)
  • neúmen (-mna -o) adj.

    1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
    neumen obraz faccia balorda, sciocca
    neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
    ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
    neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

    2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
    kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
    učiti se kot neumen studiare come un ossesso

    3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
    neumen od veselja pazzo di gioia

    4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
    neumna navada sciocca abitudine
    spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
    imeti neumno srečo avere una fortuna matta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
    pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
    je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
    neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
    pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
    pren. neumno vreme tempo instabile
    PREGOVORI:
    najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli
  • nevárnost (-i) f

    1. pericolo, rischio, insicurezza:
    nevarnost mu grozi è in pericolo
    čutiti, slutiti nevarnost presentire il pericolo
    naznanjati, opozarjati na nevarnost richiamare l'attenzione sul pericolo
    spravljati, spuščati se v nevarnost correre il rischio, rischiare
    uiti smrtni nevarnosti sfuggire, evitare un pericolo mortale
    biti v življenjski nevarnosti essere, trovarsi in pericolo mortale
    biti izven nevarnosti essere fuori pericolo

    2. (v prislovni, povedni rabi)
    nevarnost je, da se hiša podre c'è il pericolo che la casa crolli

    3. (odgovornost, tveganje) rischio:
    blago so poslali na njihovo nevarnost la merce è stata spedita a loro rischio e pericolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pogumno gledati nevarnosti v obraz affrontare coraggiosamente il pericolo
    pren. spravljati v nevarnost svoje dobro ime mettere a repentaglio il proprio buon nome
    publ. rumena nevarnost il pericolo giallo
    avt. znaki za nevarnost segnali di pericolo
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nogavic|a ženski spol (-e …) der Strumpf (mrežasta Netzstrumpf, volnena Wollstrumpf), kratka: die Socke (bombažna Baumwollsocke, volnena Wollsocke); (dokolenka) der Kniestrumpf, der Beinling; figurativno der Spartopf, der Sparstrumpf
    nogavica čez obraz die Strumpfmaske
    hlačne nogavice die Strumpfhose
    tovarna nogavic die Strumpffabrik
    brez nogavic strumpflos
    v nogavicah bestrumpft
    v samih nogavicah auf Strümpfen
    pas za nogavice der Hüfthalter, der Strumpfhaltegürtel, Strumpfbandgürtel
    držka za nogavico der Strumpfhalter
    šiv na nogavici die Strumpfnaht
    prihranki v nogavici Ersparnisse im Strumpf
  • objókan tearful; dissolved in tears

    objókan obraz tearstained face
  • objókan éploré

    objokane oči les yeux gonflés de larmes
    objokan obraz visage moški spol éploré, visage baigné (ali mouillé) de larmes
  • oblíti (-líjem) | oblívati (-am) perf., imperf.

    1. bagnare, spruzzare; cospargere:
    obliti avto bagnare l'automobile
    obliti torto s čokolado cospargere la torta di cioccolata, pralinare la torta
    Tibera obliva Rim Roma è bagnata dal Tevere

    2. pren.
    kurja polt, zona ga je oblila gli venne la pelle d'oca
    obraz mu je oblil mrzel pot il volto si coprì di sudore freddo; un sudore freddo gli imperlò il volto
    oblila ga je rdečica arrossì, si coprì di rossore

    3. pren. coprire, colmare di; knjiž. circonfondere:
    oblivati koga z uslugami colmare uno di favori
    obliti s sramoto svergognare
  • oblog|a3 [ó] ženski spol (-e …) medicina kozmetično: die Packung (gorčična Senfpackung, z zdravilnim blatom Fangopackung, za obraz Gesichtspackung)
  • obrázek (-zka) m dem. od obraz visino, visetto
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • odsévati (se) réfléchir, (se) refléter, renvoyer (une image)

    hiša odseva v mirni vodi la maison se réfléchit (ali se reflête) dans l'eau tranquille
    njen obraz odseva odločnost (figurativno) son visage refléte la décision
  • odúren rebutant, repoussant, répugnant, répulsif, rébarbatif, dégoûtant, écœurant

    oduren obraz visage moški spol rebutant (ali rébarbatif, répugnant)
    imeti odurne navade avoir des habitudes répugnantes
    oduren človek, odurnež individu moški spol répugnant
  • odvráten dégoûtant, répugnant, immonde, rebutant, répulsif, repoussant; abominable, détestable, exécrable, horrible; écœurant, nauséabond, nauséeux ; (moralno) odieux, affreux, sordide

    odvratno dejanje action ženski spol répugnante
    odvraten obraz mine ženski spol rebutante (ali répulsive, repoussante)
    odvratna oseba personne ženski spol odieuse (ali affreuse)
    odvraten prizor spectacle moški spol écœurant (ali hideux)
    odvratna skopost avarice ženski spol sordide
    odvraten smrad, vonj odeur ženski spol nauséabonde (ali dégoûtante, écœurante, répugnante)
    odvratno vreme temps moški spol détestable (ali horrible)
    odvraten zločin crime moški spol (ali forfait moški spol) abominable (ali exécrable, horrible, sordide)
    odvratno zdravilo reméde moški spol nauséeux
    biti odvraten répugner, inspirer de la répugnance
    odvratno je c'est répugnant (ali dégofltant, repoussant)
    ta človek mi je odvraten cet homme me répugne (ali me dégoûte, m'inspire de la répugnance)
  • oglát (de forme ženski spol ) angulaire, anguleux

    oglat obraz visage moški spol anguleux
  • oglàt (-áta -o) adj.

    1. angoloso:
    oglat obraz viso angoloso
    lingv. oglati oklepaj parentesi quadra, sbarretta

    2. pren. goffo, maldestro
  • okrógel rond ; (zaokrožen) arrondi ; (krožen) circulaire ; (kroglast) sphérique ; figurativno gai, drolatique; grivois ; (okajen) gris

    okrogla miza table ženski spol ronde
    okrogel obraz visage moški spol rond (ali plein, joufflu)
    okrogla pisava lettres ženski spol množine rondes
    okrogel račun, okrogla številka compte moški spol, chiffre moški spol rond
    okrogla vsota, okrogel znesek somme ženski spol ronde(lette), montant moški spol rond
    odpreti okrogle oči ouvrir des yeux ronds
    postati okrogel devenir rond, s'arrondir
    okrogel rob bord moški spol arrondi
    okrogla soba chambre ženski spol circulaire
    napraviti okroglo arrondir
    okrogel steber colonne ženski spol cylindrique
    okrogel balon balon moški spol sphérique
    okrogla pesem, zgodba chanson ženski spol, histoire ženski spol gaie (ali drolatique)
    rad pripoveduje okrogle zgodbe (opolzke) il aime raconter des histoires grivoises
  • okrógel (-gla -o)

    A) adj.

    1. rotondo, tondo:
    okrogel obraz un viso rotondo
    okrogli oklepaj parentesi tonda

    2. pren. tondeggiante, pienotto

    3. tondo, arrotondato (numero):
    zadeti na loteriji okroglih deset milijonov vincere alla lotteria dieci milioni tondi

    4. notevole:
    poneveriti precej okroglo vsoto frodare una somma notevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti okrogel (pijan) essere brillo
    zardevati pri vsaki okrogli besedi arrossire a ogni parola sconcia
    pren. pogovor za okroglo mizo tavola rotonda
    peti okrogle pesmi cantare canzoni allegre, vivaci
    pripovedovati okrogle zgodbe raccontare storie, barzellette sconce, spinte
    šport. žoga je okrogla la palla è rotonda, fare previsioni è azzardato
    adm. okrogli žig timbro tondo
    metal. okroglo železo tondino
    okrogel predmet tondello
    okrogel ročaj pomolo
    okrogla embalaža barattolo
    pren. okrogla miza panel
    okrogla oblika rotondità
    okroglo naslonjalo tombolo

    B) okrógli (-a -o) m, f, n
    peti okrogle cantare canzoni allegre
    pije, dokler ima kaj okroglega v žepu beve fin quando ha qualche soldo in tasca
  • okvír (-a) m

    1. cornice; ekst. telaio; voj. caricatore;
    dati, vstaviti v okvir incorniciare
    ogledalo z baročnim okvirom uno specchio con cornice barocca
    okvir žage telaio della sega
    okvir za očala montatura degli occhiali
    okvir znamk la cornice dei francobolli
    vratni okvir (podboj) stipite della porta

    2. pren. (kar kaj obdaja) cornice:
    obraz v okviru črnih las un volto incorniciato da capelli neri

    3. pren. (kar kaj opredeljuje, omejuje) ambito, limite:
    spoštovati z zakonom določene okvire rispettare l'ambito stabilito dalla legge
    poskrbeti za kaj v okviru možnosti provvedere a qcs. nell'ambito delle possibilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. kazenski okvir ambito della pena
    tisk. kopirni okvir telaio portaforme
    lit. okvir novele, romana cornice della novella, del romanzo
    avt. okvir vozila telaio, chassis
    slepi okvir telaio (del quadro)
  • olepotíčiti (se) (s')embellir, (se) décorer, se parer

    olepotičiti obraz, telo embellir (ali décorer) son visage, son corps
    olepotičiti se za ples s'embellir (ali se parer) pour le bal