Franja

Zadetki iskanja

  • propitiatoire [-sjatwar] adjectif, religion spraven

    offrande féminin, victime féminin propitiatoire spravna daritev, žrtev
    rite masculin propitiatoire spravni obred
  • religiös religiozen; veren; Darstellung, Bild: nabožen; religiöser Ritus verski obred
  • rītus -ūs, m (ali iz a) indoev. kor. *rei- šteti, računati (razširjen iz *ar- zlagati, sestavljati), skr. r̥táḥ- primeren, pravi, r̥tam svet (od bogov določen) običaj, božji ukaz, r̥tḗna = rīte, r̥túḥ- določen čas, gr. ἀριϑμός število, νήριτος neštet, ἐπάριτοι izbran(c)i, stvnem. rīman šteti, rīm vrsta, število = nem. Riem, lat. rīte; ali pa iz b) indoev. kor. *rei- teči, prim. skr. rītí-ḥ tek, tok, črta, tek stvari, način, lat. rīvus potok)

    1. tradicionalen (ustaljen, uveljavljen) bogoslužen (bogočasten) način, verski običaj (obred), svet običaj (obred), ceremónija, ceremoniál, rítus: ritus est mos comprobatus in administrandis sacrificiis Fest., Graeco ritu sacra, non Romano facere Ci. verski zakoni, verski zakonik, verski običaj(i), bogoslužni obred(i): Varr., L., T., Suet. idr., Graeco simul barbaroque ritu sacra facta sunt Cu., ritus sacrorum V., magicus ritus O., nulli simulacrorum ritui deditus Aug. nikakršen malikovalec.

    2. metaf. šega, običaj, navada, način, okus, moda: Pl., H., Plin., Suet. idr., ritusque referre Cyclopum O. posnemati, moribus ritibusque efferatioribus quam ulli barbari vivunt L.; večinoma v abl. rītū po navadi, po običaju, v skladu z navado (običajem), kot, kakor, nalík; z gen.: L., Iust., O., Lucr. idr., latronum ritu Ci. po razbojniško, kakor (kot) razbojniki, ferarum ritu Cu., pecudum ritu Ci., fluminis ritu H.; redkeje z adj.: Teutonico ritu V., novo ritu H. po novem okusu; occ. kot jur. t.t. slovesni (po državljanskem (civilnem) pravu predpisan) način: nuptiarum Dig.

    Opomba: Star. gen. rituis: Varr. ap. Non.
  • romano1

    A) agg.

    1. hist. rimski, starorimski

    2. rimski:
    fare alla romana gost. plačati vsak zase
    il diritto romano rimsko pravo
    saluto romano rimski pozdrav (v fašistični Italiji)

    3. relig. rimskokatoliški; rimski:
    rito romano rimskokatoliški obred

    4. tisk
    carattere romano rimska črka
    numeri romani rimske številke

    B) m (f -na)

    1. Rimljan, Rimljanka; prebivalec, starega, današnjega Rima:
    romano di Roma star Rimljan, Rimljan že vrsto rodov

    2. jezik rimsko narečje
  • sakrálen (-lna -o) adj. sacro, sacrale:
    sakralni obred rito sacro
    sakralna arhitektura architettura sacra
  • štola samostalnik
    1. (oblačilo) ▸ stóla
    krznena štola ▸ prémstóla
    pernata štola ▸ tollas stóla
    svilena štola ▸ selyemstóla
    ogrniti štolo ▸ magára teríti a stólát
    Okrog ramen si je ogrnila štolo iz nerca, ki jo je prav tako poslala agencija. ▸ A vállára egy stólát terített nercből, amelyet szintén az ügynökség küldött.
    Kratko prešito jakno iz satena kombinirajte s krzneno štolo. ▸ A rövid, steppelt szaténdzsekit kombinálja prémes stólával.
    Kot modni dodatek je k poročni obleki večkrat dodana štola, bodisi iz istega blaga, tila, čipke ali krzna. ▸ A menyasszonyi ruhához divatkiegészítőként gyakran társul a ruhával azonos anyagú tüll-, csipkés vagy prémstóla.

    2. (liturgično oblačilo) ▸ stóla
    vijoličasta štola ▸ lila stóla
    nadeti štolo ▸ stólát feltesz
    novomašna štola ▸ újmisés stóla
    Nevesta in ženin stopita pred oltar, poklekneta pred župnika, ta pa jima s štolo poveže desnici in ju skozi svoj obred združi v sveti zakon. ▸ A menyasszony és a vőlegény az oltár elé lépnek, letérdelnek a plébános elé, aki a stólával összeköti a jobbjukat, és szertartásával a házasság szentségében összeköti őket.

    3. nekdaj (antično oblačilo) ▸ stóla
    Rimljanke so nosile štole - dolgo vrhnje oblačilo z mnogimi gubami. ▸ A római nők stólát – hosszú, sűrűn redőzött felsőruhát viseltek.
  • use1 [ju:s] samostalnik
    raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
    pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
    cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

    beyond all use čisto nenavaden
    in use v rabi
    of use uporaben, koristen
    of no use neuporaben, brezkoristen
    in common use v splošni rabi
    out of use ne v rabi, ne več uporaben
    fit for use uporaben
    with use s trajno rabo
    the Anglican use anglikanski obred
    value in use dejanska vrednost
    use and wont šege in navade
    according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
    directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
    use makes perfect vaja naredi mojstra
    use is second nature stara navada je železna srajca
    once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
    can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
    is this of use to you? lahko to kaj porabite?
    crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
    it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
    what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
    to be in daily use biti vsak dan v rabi
    to bring into use uporabiti
    to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
    to come into use priti v splošno rabo
    to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
    you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
    everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
    I have no use for it nimam kaj početi s tem
    I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
    have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
    he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
    to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
    to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
    to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
    to put to (good) use (dobro) uporabiti
  • uvájanje (-a) n avviamento, introduzione; iniziazione; pratica:
    uvajanje v delo pratica
    etn. obred uvajanja rito d'iniziazione
  • vertīgō -inis, f (vertere)

    1. obračanje, vrtenje, kroženje, krožno gibanje: Lucan., Sen. ph., Plin., Prud., Lamp., Cael. idr., assidua caeli vertigo O., tantā vertigine (vrtinec) pontus fervet O., aestuum Amm. vrtinci, una vertigo Quiritem facit Pers. obrnitev, obrat (obred pri osvobajanju sužnjev).

    2. occ. omotica, omotičnost, vrtoglavica, vrtoglavost, vertígo: Sen. ph., Plin., Iuv., Vulg. idr., oculorum animique L.

    3. meton. neki vrteči se stroj: impendebat autem istam sellam vertigo quaedam ad modum mundi fabricata Iul. Val.

    4. metaf. spreminjanje, sprememba: rerum Lucan., Amm.
  • vzhóden (-dna -o) adj. orientale, dell'est, est:
    vzhodni del države la parte orientale del Paese
    veter piha z vzhodne strani il vento soffia da est
    trgovina med vzhodno in zahodno Evropo il commercio tra l'Europa Orientale e Occidentale
    geogr. države na vzhodni polobli i paesi dell'emisfero orientale
    fiz. vzhodna deklinacija declinazione orientale
    rel. vzhodna cerkev chiesa orientale
    hist. vzhodna fronta il fronte Est
    hist., geogr. Vzhodna Indija le Indie Orientali
    hist. Vzhodna Nemčija Germania Orientale
    geogr. vzhodna zemljepisna dolžina longitudine est
    hist., polit. vzhodni blok blocco orientale
    hist. Vzhodni Berlin Berlino Est
    Vzhodni Got ostrogoto
    rel. vzhodni obred rito orientale
    vzhodni razkol scisma d'oriente (1054)
    hist. vzhodno rimsko cesarstvo impero romano d'Oriente
  • zadúšen2 (-šna -o) adj. rel.
    zadušni obred ufficio funebre
  • zahóden (-dna -o) adj. occidentale, dell'occidente, dell'ovest, di ponente:
    zahodna Slovenija la Slovenia occidentale
    zahodni veter vento di ponente
    rel. zahodna cerkev chiesa d'Occidente
    fiz. zahodna deklinacija declinazione occidentale
    geogr. zahodna (zemljepisna) dolžina longitudine ovest
    geogr. Zahodna Evropa Europa Occidentale
    hist., voj. zahodna fronta fronte occidentale
    zahodna miselnost mentalità occidentale
    hist., polit. Zahodna Nemčija Germania Occidentale
    geogr. zahodna polobla emisfero occidentale
    hist., polit. Zahodni Berlin Berlino Ovest
    hist. Zahodni Got visigoto
    rel. zahodni obred rito occidentale
    meteor. zahodni vetrič ponentino, zefiro
    hist. zahodno rimsko cesarstvo Impero romano d'Occidente
  • zahválen of thanks; thanksgiving

    zahválni dan (praznik) ZDA Thanksgiving Day (zadnji četrtek v novembru)
    zahválni cerkveni obred ZDA thanksgiving service
    zahválno pismo letter of thanks
  • zahvaln|i (-a, -o) Dank- (govor die Dankrede, daritev das Dankopfer, molitev das Dankgebet, pesem das Danklied, služba božja der Dankgottesdienst, obred die Dankfeier, pismo das Dankschreiben), Dankes- (formula die Dankesformel, besede Dankesworte množina)
    zahvalni dan das Erntedankfest
  • zakramentálen sacramental

    zakramentálen obred sacramental rite
  • ženitovánjski de mariage, de noce, nuptial

    ženitovanjski obred cérémonie ženski spol nuptiale (ali du mariage), (acte moški spol de) mariage moški spol
    ženotovanjska pojedina, gostija repas moški spol (ali festin moški spol) de noces
    ženotovanjsko potovanje voyage moški spol de noces
    ženotovanjska slavnost célébration ženski spol du mariage, noce ženski spol
    ženitovanjski sprevod cortège nuptial (ali de mariage)
  • ženitovánjski de (la) boda

    ženitovanjska pojedina, gostija banquete m de bodas
    ženitovanjsko potovanje viaje m de novios
    ženitovanjska slavnost celebración f de la boda
    ženitovanjski obred ceremonia f nupcial
    ženitovanjski sprevod cortejo m nupcial
  • νομίζω [fut. νομιῶ itd.] (νόμος) 1. priznavam kot običaj, smatram za šego (navado), po navadi upotrebljam, rabim φωνήν, ἀσπίδα, imam navado, navajen sem τιμᾶν; sprejemam, uvajam kot običaj, kot zakon, odrejam, ukazujem; pass. νομίζεται navada (šega, običaj, običajno, prav) je, obred veli; νομιζόμενόν ἐστι šega je, navada je; νομιζόμενος običajen, navaden, τὰ νομιζόμενα običaj, navada, odredba, običajna plača; τὰ νομισθέντα ἀεί nikoli ne zanemarjen običaj, θεοῖς bogovom dolžne daritve; včasih se rabi kakor χρῆσθαι z dat: νομίζουσιν Αἰγύπτιοι οὐδ' ἥρωσι οὐδέν nimajo nič določenega za heroje, ne časte herojev, slično φωνῇ νομίζουσιν Σκυθικῇ rabijo, govore odnekdaj skitski jezik. 2. a) pripoznavam koga za kaj, smatram za kaj τινά τι; b) mislim, menim; pf. prepričan sem, uverjen sem z acc. c. inf.; c) θεούς verujem v bogove, priznavam bogove; d) νόμιζε s pt. = εὖ ἴσθι; Ksen. An. VI. 6, 24 νόμιζε ἄνδρα ἀγαθὸν ἀποκτείνων(pa tudi ἀποκτείνειν); pass. smatram se za lastnino τινός, posvečen sem komu; πρός τινος sem (veljam) pred kom.