Franja

propitiatoire [-sjatwar] adjectif, religion spraven

offrande féminin, victime féminin propitiatoire spravna daritev, žrtev
rite masculin propitiatoire spravni obred

religiös religiozen; veren; Darstellung, Bild: nabožen; religiöser Ritus verski obred

rītus -ūs, m (ali iz a) indoev. kor. *rei- šteti, računati (razširjen iz *ar- zlagati, sestavljati), skr. r̥táḥ- primeren, pravi, r̥tam svet (od bogov določen) običaj, božji ukaz, r̥tḗna = rīte, r̥túḥ- določen čas, gr. ἀριϑμός število, νήριτος neštet, ἐπάριτοι izbran(c)i, stvnem. rīman šteti, rīm vrsta, število = nem. Riem, lat. rīte; ali pa iz b) indoev. kor. *rei- teči, prim. skr. rītí-ḥ tek, tok, črta, tek stvari, način, lat. rīvus potok)

1. tradicionalen (ustaljen, uveljavljen) bogoslužen (bogočasten) način, verski običaj (obred), svet običaj (obred), ceremónija, ceremoniál, rítus: ritus est mos comprobatus in administrandis sacrificiis Fest., Graeco ritu sacra, non Romano facere Ci. verski zakoni, verski zakonik, verski običaj(i), bogoslužni obred(i): Varr., L., T., Suet. idr., Graeco simul barbaroque ritu sacra facta sunt Cu., ritus sacrorum V., magicus ritus O., nulli simulacrorum ritui deditus Aug. nikakršen malikovalec.

2. metaf. šega, običaj, navada, način, okus, moda: Pl., H., Plin., Suet. idr., ritusque referre Cyclopum O. posnemati, moribus ritibusque efferatioribus quam ulli barbari vivunt L.; večinoma v abl. rītū po navadi, po običaju, v skladu z navado (običajem), kot, kakor, nalík; z gen.: L., Iust., O., Lucr. idr., latronum ritu Ci. po razbojniško, kakor (kot) razbojniki, ferarum ritu Cu., pecudum ritu Ci., fluminis ritu H.; redkeje z adj.: Teutonico ritu V., novo ritu H. po novem okusu; occ. kot jur. t.t. slovesni (po državljanskem (civilnem) pravu predpisan) način: nuptiarum Dig.

Opomba: Star. gen. rituis: Varr. ap. Non.

romano¹

A) agg.

1. hist. rimski, starorimski

2. rimski:
fare alla romana gost. plačati vsak zase
il diritto romano rimsko pravo
saluto romano rimski pozdrav (v fašistični Italiji)

3. relig. rimskokatoliški; rimski:
rito romano rimskokatoliški obred

4. tisk
carattere romano rimska črka
numeri romani rimske številke

B) m (f -na)

1. Rimljan, Rimljanka; prebivalec, starega, današnjega Rima:
romano di Roma star Rimljan, Rimljan že vrsto rodov

2. jezik rimsko narečje

sakrálen (-lna -o) adj. sacro, sacrale:
sakralni obred rito sacro
sakralna arhitektura architettura sacra

štola samostalnik
1. (oblačilo) ▸ stólaOkrog ramen si je ogrnila štolo iz nerca, ki jo je prav tako poslala agencija. ▸ A vállára egy stólát terített nercből, amelyet szintén az ügynökség küldött.
Kratko prešito jakno iz satena kombinirajte s krzneno štolo. ▸ A rövid, steppelt szaténdzsekit kombinálja prémes stólával.
Kot modni dodatek je k poročni obleki večkrat dodana štola, bodisi iz istega blaga, tila, čipke ali krzna. ▸ A menyasszonyi ruhához divatkiegészítőként gyakran társul a ruhával azonos anyagú tüll-, csipkés vagy prémstóla.

2. (liturgično oblačilo) ▸ stólaNevesta in ženin stopita pred oltar, poklekneta pred župnika, ta pa jima s štolo poveže desnici in ju skozi svoj obred združi v sveti zakon. ▸ A menyasszony és a vőlegény az oltár elé lépnek, letérdelnek a plébános elé, aki a stólával összeköti a jobbjukat, és szertartásával a házasság szentségében összeköti őket.

3. nekdaj (antično oblačilo) ▸ stóla
Rimljanke so nosile štole - dolgo vrhnje oblačilo z mnogimi gubami. ▸ A római nők stólát – hosszú, sűrűn redőzött felsőruhát viseltek.

use¹ [ju:s] samostalnik
raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

beyond all use čisto nenavaden
in use v rabi
of use uporaben, koristen
of no use neuporaben, brezkoristen
in common use v splošni rabi
out of use ne v rabi, ne več uporaben
fit for use uporaben
with use s trajno rabo
the Anglican use anglikanski obred
value in use dejanska vrednost
use and wont šege in navade
according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
use makes perfect vaja naredi mojstra
use is second nature stara navada je železna srajca
once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
is this of use to you? lahko to kaj porabite?
crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
to be in daily use biti vsak dan v rabi
to bring into use uporabiti
to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
to come into use priti v splošno rabo
to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
I have no use for it nimam kaj početi s tem
I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
to put to (good) use (dobro) uporabiti

uvájanje (-a) n avviamento, introduzione; iniziazione; pratica:
uvajanje v delo pratica
etn. obred uvajanja rito d'iniziazione

vertīgō -inis, f (vertere)

1. obračanje, vrtenje, kroženje, krožno gibanje: Lucan., Sen. ph., Plin., Prud., Lamp., Cael. idr., assidua caeli vertigo O., tantā vertigine (vrtinec) pontus fervet O., aestuum Amm. vrtinci, una vertigo Quiritem facit Pers. obrnitev, obrat (obred pri osvobajanju sužnjev).

2. occ. omotica, omotičnost, vrtoglavica, vrtoglavost, vertígo: Sen. ph., Plin., Iuv., Vulg. idr., oculorum animique L.

3. meton. neki vrteči se stroj: impendebat autem istam sellam vertigo quaedam ad modum mundi fabricata Iul. Val.

4. metaf. spreminjanje, sprememba: rerum Lucan., Amm.

vzhóden (-dna -o) adj. orientale, dell'est, est:
vzhodni del države la parte orientale del Paese
veter piha z vzhodne strani il vento soffia da est
trgovina med vzhodno in zahodno Evropo il commercio tra l'Europa Orientale e Occidentale
geogr. države na vzhodni polobli i paesi dell'emisfero orientale
fiz. vzhodna deklinacija declinazione orientale
rel. vzhodna cerkev chiesa orientale
hist. vzhodna fronta il fronte Est
hist., geogr. Vzhodna Indija le Indie Orientali
hist. Vzhodna Nemčija Germania Orientale
geogr. vzhodna zemljepisna dolžina longitudine est
hist., polit. vzhodni blok blocco orientale
hist. Vzhodni Berlin Berlino Est
Vzhodni Got ostrogoto
rel. vzhodni obred rito orientale
vzhodni razkol scisma d'oriente (1054)
hist. vzhodno rimsko cesarstvo impero romano d'Oriente

zadúšen² (-šna -o) adj. rel.
zadušni obred ufficio funebre

zahóden (-dna -o) adj. occidentale, dell'occidente, dell'ovest, di ponente:
zahodna Slovenija la Slovenia occidentale
zahodni veter vento di ponente
rel. zahodna cerkev chiesa d'Occidente
fiz. zahodna deklinacija declinazione occidentale
geogr. zahodna (zemljepisna) dolžina longitudine ovest
geogr. Zahodna Evropa Europa Occidentale
hist., voj. zahodna fronta fronte occidentale
zahodna miselnost mentalità occidentale
hist., polit. Zahodna Nemčija Germania Occidentale
geogr. zahodna polobla emisfero occidentale
hist., polit. Zahodni Berlin Berlino Ovest
hist. Zahodni Got visigoto
rel. zahodni obred rito occidentale
meteor. zahodni vetrič ponentino, zefiro
hist. zahodno rimsko cesarstvo Impero romano d'Occidente

zahválen of thanks; thanksgiving

zahválni dan (praznik) ZDA Thanksgiving Day (zadnji četrtek v novembru)
zahválni cerkveni obred ZDA thanksgiving service
zahválno pismo letter of thanks

zahvaln|i (-a, -o) Dank- (govor die Dankrede, daritev das Dankopfer, molitev das Dankgebet, pesem das Danklied, služba božja der Dankgottesdienst, obred die Dankfeier, pismo das Dankschreiben), Dankes- (formula die Dankesformel, besede Dankesworte množina)
zahvalni dan das Erntedankfest

zakramentálen sacramental

zakramentálen obred sacramental rite

ženitovánjski de mariage, de noce, nuptial

ženitovanjski obred cérémonie ženski spol nuptiale (ali du mariage), (acte moški spol de) mariage moški spol
ženotovanjska pojedina, gostija repas moški spol (ali festin moški spol) de noces
ženotovanjsko potovanje voyage moški spol de noces
ženotovanjska slavnost célébration ženski spol du mariage, noce ženski spol
ženitovanjski sprevod cortège nuptial (ali de mariage)

ženitovánjski de (la) boda

ženitovanjska pojedina, gostija banquete m de bodas
ženitovanjsko potovanje viaje m de novios
ženitovanjska slavnost celebración f de la boda
ženitovanjski obred ceremonia f nupcial
ženitovanjski sprevod cortejo m nupcial

νομίζω [fut. νομιῶ itd.] (νόμος) 1. priznavam kot običaj, smatram za šego (navado), po navadi upotrebljam, rabim φωνήν, ἀσπίδα, imam navado, navajen sem τιμᾶν; sprejemam, uvajam kot običaj, kot zakon, odrejam, ukazujem; pass. νομίζεται navada (šega, običaj, običajno, prav) je, obred veli; νομιζόμενόν ἐστι šega je, navada je; νομιζόμενος običajen, navaden, τὰ νομιζόμενα običaj, navada, odredba, običajna plača; τὰ νομισθέντα ἀεί nikoli ne zanemarjen običaj, θεοῖς bogovom dolžne daritve; včasih se rabi kakor χρῆσθαι z dat: νομίζουσιν Αἰγύπτιοι οὐδ' ἥρωσι οὐδέν nimajo nič določenega za heroje, ne časte herojev, slično φωνῇ νομίζουσιν Σκυθικῇ rabijo, govore odnekdaj skitski jezik. 2. a) pripoznavam koga za kaj, smatram za kaj τινά τι; b) mislim, menim; pf. prepričan sem, uverjen sem z acc. c. inf.; c) θεούς verujem v bogove, priznavam bogove; d) νόμιζε s pt. = εὖ ἴσθι; Ksen. An. VI. 6, 24 νόμιζε ἄνδρα ἀγαθὸν ἀποκτείνων(pa tudi ἀποκτείνειν); pass. smatram se za lastnino τινός, posvečen sem komu; πρός τινος sem (veljam) pred kom.