Franja

Zadetki iskanja

  • принаряжаться, принарядтиься lepo se oblačiti, lepo se obleči
  • франтить (gov.) gizdalinsko se oblačiti
  • хму́ритися2 -риться недок., oblačíti se -í se nedov., v 3. os.
  • хмуриться mrščiti se, mrgoditi se (zast.) jeziti se (pren.) oblačiti se, mračiti se
  • accoutrer [-tre] verbe transitif smešno, čudno obleči

    s'accoutrer (smešno) se oblačiti, našemiti se
    accoutré d'une manière ridicule smešno oblečen, našemljen
  • adecentar spodobno (dostojno) napraviti, olikati

    adecentarse dostojno se vesti ali oblačiti
  • affubler [-ble] verbe transitif smešno ali čudaško obleči, našemiti (quelqu'un de qe koga s čim)

    s'affubler smešno, neokusno se oblačiti
    s'affubler de vêtements trop voyants nadeti si kričeče obleke
  • alto2

    A) agg.

    1. visok:
    uomo alto e robusto visok in krepek mož
    andare a testa alta pokonci nositi glavo
    avere il morale alto biti pogumen, optimističen
    il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

    2. glasen:
    parlare ad alta voce govoriti glasno

    3. globok, odprt (tudi pren.):
    alto mare odprto morje
    essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
    alto silenzio globoka tišina
    notte alta trda noč

    4. širok:
    un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

    5. zgoden; pozen:
    alto Medioevo zgodnji srednji vek
    giorno alto pozno dopoldne

    6. visok, zgornji:
    Alta Italia Severna Italija
    l'alto Tevere zgornji tok Tibere

    7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
    alta società visoka družba
    alta moda visoka moda
    di alto livello izvrsten, pomemben
    avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
    alta stagione glavna sezona

    8. knjižno plemenit, vzvišen:
    alti sentimenti plemenita čustva
    alte parole vznesene besede

    9. težaven, zahteven:
    alta impresa težavna naloga

    10. ekst. visok, velik:
    stipendio alto visoka plača
    alta pressione visok pritisk

    B) m višina:
    gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
    guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
    far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
    fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

    C) avv.

    1. visoko, gori (tudi pren.):
    volare alto visoko letati
    mirare alto visoko meriti

    2. glasno, rezko:
    parlare alto glasno govoriti

    3.
    in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
    arrivare in alto visoko se povzpeti
    mani in alto! roke kvišku!
    in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!
  • apprêter [-te] verbe transitif pripraviti, urediti; apretirati; izgladiti; začiniti

    apprêter les mets pripraviti jedi
    apprêter une étoffe, un cuir, une peau, du papier apretirati blago, usnje, kožo, papir
    s'apprêter pripravljati se; obláčiti se
    s'apprêter au départ, à partir pripravljati se za odhod
    elle s'apprête pour le bal obláči se za ples
    je m'apprêtais à (sortir) ravno sem se pripravljal, da (grem ven)
  • barbaro

    A) m barbar, divjak; ekst. knjižno tujec:
    le invasioni dei barbari vdori barbarov

    B) agg.

    1. tuj:
    parole barbare tuje besede

    2. barbarski; ekst. primitiven, divji:
    usi barbari primitivni običaji

    3. pren. surov; nekultiviran, okoren, neomikan; neokusen:
    scrivere in un latino barbaro pisati okorno latinščino
    vestire in modo barbaro neokusno se oblačiti

    4. pren. okruten, zverinski, nečloveški:
    una barbara rappresaglia zverinski povračilni ukrep
  • bélo adv. di bianco, in bianco:
    belo se oblačiti vestirsi di bianco, mettersi in bianco
    pren. belo pogledati guardare bieco
  • buongusto, buōn gusto m (samo sing.)

    1. dober okus:
    avere buongusto nel vestire okusno se oblačiti

    2. spodobnost, taktnost, dostojanstvo:
    abbi il buongusto di tacere bodi spodoben in molči
  • chiaro

    A) agg.

    1. jasen, svetel:
    tempo chiaro jasno vreme

    2. bled (barva):
    blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč

    3. bister, čist:
    acqua chiara bistra voda

    4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
    immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
    un no chiaro e tondo odločen ne
    essere chiaro biti jasen
    cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
    chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
    avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem

    5. knjižno znamenit, odličen:
    uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
    PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru

    B) m

    1. jasnina, svetloba:
    chiaro di luna mesečeva svetloba
    con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
    chiaro d'uovo pog. beljak
    mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem

    2. svetla barva; svetla obleka:
    vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti

    C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
    parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
    dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
    non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo
  • clāvus -ī, m (gl. claudō1)

    I.

    1.
    a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
    b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

    2. pren.
    a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
    b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
    c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

    — II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.
  • couvrir* [kuvrir] verbe transitif pokriti, prikriti, pokrivati, zakrivati; pogrniti; odeti; zaviti v, prevleči; pooblačiti; obsuti; kriti, varovati (de pred); opravičiti, zagovarjati; prehoditi (prevoziti, preleteti itd) razdaljo; staviti višjo ponudbo (na dražbi); zaskočiti

    se couvrir po-, zakriti se; ščititi se (de z); izgovarjati se; (po)oblačiti se (nebo)
    couvrir 50 kilomètres prevoziti 50 km
    couvrir de ses ailes (figuré) vzeti pod svoje okrilje
    couvrir de boue, de fange (figuré) oblatiti
    couvrir d'éloges, de fleurs obsuti s pohvalami, s cvetjem
    ce chef couvre toujours ses subordonnés ta šef vedno krije svoje podrejene
    couvrir une enchère staviti višjo ponudbo pri dražbi
    couvrir quelqu'un de frais komu kriti, povrniti stroške
    couvrir les frais de production kriti produkcijske stroške
    couvrir son jeu ne si pustiti gledati v karte
    couvrir d'or odtehtati z zlatom
    (se) couvrir de ridicule, de honte osmešiti (se), osramotiti (se)
    se couvrir de sang omadeževati se s krvjo
    couvrir les yeux à quelqu'un (figuré) slepiti koga, metati mu pesek v oči
    le taureau couvre la vache bik zaskoči kravo
  • čédno adv. graziosamente; bene; con eleganza:
    čedno se oblačiti vestire bene, con eleganza
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • decōro m

    1. dostojanstvo, spodobnost:
    vestire con decoro spodobno se oblačiti

    2. čast, ugled:
    tutelare il decoro della famiglia braniti ugled, čast družine

    3. dekoracija, okras, okrasni motiv
  • dettame m

    1. načelo, vodilo; norma:
    seguire i dettami della coscienza ravnati, kot narekuje vest

    2. diktat; nasvet, namig, sugestija:
    vestirsi secondo i dettami della moda oblačiti se po modnem diktatu
  • discrètement [-skrɛtmɑ̃] adverbe diskretno, ob-zirno, taktno; molčé

    faire quelque chose discrètement diskretno, skrivaj kaj napraviti
    s'habiller discrètement skromno se oblačiti