Franja

ob-īrāscor -īrāscī -ātus sum (ob in īrāscī) razjeziti, ujeziti se, (raz)srditi se nad kom, čim; abs.: cum male audiunt, impendio commoveantur et obirascantur Ap.; z dat.: obirascens fortunae Sen. ph., castigare vero irascentem et ultro obirasci incitare est Sen. ph., cessantibus obirasci Ap., mihi Cl. Pogosto pt. pf. obīrātus 3 razjezivši se, jezeč se na koga (kaj), nad kom (čim), jezen na koga ali kaj: aut Romana sacra susceperant aut fortunae, ut fit, obirati cultum reliquerant deum L., o. potentibus Sen. ph., Caesar ait se non posse galeam adgnoscere, hominem pulchre posse, et adiecit, puto obiratus, quod … Sen. ph., obirata rebus parum sibi cedentibus Sen. ph.

obrati (obêrem) obirati

1. sadje, grozdje, fižol ipd.: pflücken, ernten, abernten, sadje, grozdičje: pflücken, abpflücken; jagode: ablesen, abzupfen; (osmukati) abrebeln

2. gosenice, hrošče: absuchen

3. vse trgovine, gostilne ipd.: abklappern

4. za denar: ausnehmen, avstrijsko tudi: ausbeuteln

5.
figurativno obrati do kosti z opravljanjem: durchnehmen, durchhecheln

obráti (obêrem) perf. glej obirati | obrati

platillo moški spol podstavek, krožniček; posoda za milodare

hacer platillo (de) koga obirati
platillos pl činele

raisin [rɛzɛ̃] masculin grozdje; format papirja 50 x 60 cm

raisins de Corinthe debele rozine, cibele
raisins secs rozine
raisins de cuve, de table grozdje za vino, namizno grozdje
cure féminin de raisins grozdna kura
grain masculin de raisin grozdna jagoda
grappe féminin de raisin (vinski) grozd
jus masculin de raisins grozdni sok
cueillir le raisin trgati, obirati grozdje
manger du raisin jesti grozdje

roer* o-, raz-glodati; razjedati, uničiti; žalostiti

roer huesos kosti obirati
roer libros (fig) knjige požirati, biti knjižni molj
roer la orilla odplavljati breg (voda)
me roe grize me
eso le roe las entrañas (ali el corazón) to ga grenko žalosti
ha roído el anzuelo (fig) ušel je nevarnosti
roerse los codos de hambre (fig) stradati
roerse las uñas nohte si gristi

sád (-ú) m

1. frutto (pl. m frutti (sadeži, sadovi); pl. f frutta (sadje, sadovi kot celota)):
obirati, pobirati sadove cogliere, raccogliere la frutta
koščičasti, mesnati, pečkati sadovi frutta drupacea, polposa, a semi
užitni sadovi frutta commestibile
sad zemlje raccolto

2. pren. frutto, risultato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prizadevanja niso rodila sadu gli sforzi non hanno dato frutto
bibl., pren. prepovedan sad il frutto proibito
PREGOVORI:
drevo se po sadu spozna dal frutto si conosce l'albero

sádje fruit

koščičasto sádje stone fruit, drupe
vkuhano, konservirano sádje preserved fruit
kuhano sádje stewed fruit
mesnato sádje pulpy (ali fleshy) fruit
posušeno sádje dried fruit
dehidrirano sádje dehydrated fruit
kandirano sádje candied fruit
južno sádje citrus fruit
špalirsko sádje wall fruit
zimsko sádje winter fruit
nabirač, trgač sádja fruit picker (ali gatherer)
uvoženo sádje imported fruit
stiskalnica za sádje fruit press
sušilnica za sádje fruit kiln
trgovec s sádjem (na drobno) fruiterer, fruit seller, (na debelo) fruit merchant, fruit dealer
letos bo dosti sádja there will be an abundance of fruit this year
konservirati, vkuhati sádje to preserve fruit
obirati sádje to pick fruit

sádje (-a) n frutta:
obirati, prebirati sadje cogliere la frutta, fare la cernita della frutta
gajbica za sadje cassetta di, per la frutta
hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje cella frigorifera, pressa, essiccatore per la frutta
jesensko, poletno, zgodnje sadje frutta autunnale, estiva, primaticcia
južno sadje frutta tropicale; agrumi
lupinasto sadje frutta con guscio
suho sadje frutta secca
kandirano sadje candita, frutta candita, canditi

sliva samostalnik
1. (plod) ▸ szilvaSopomenke: cibora
Povezane iztočnice: suhe slive

2. Prunus domestica (drevo) ▸ szilva, szilvafaSopomenke: cibora

3. (o barvi) ▸ szilva

strain² [stréin]

1. prehodni glagol
nategniti, napeti; (pre)napenjati, pretegniti, (i)zviniti, izpahniti

to strain a rope nategniti vrv
to strain every nerve napeti vse živce, vse od sebe dati
to strain one's eyes prenapenjati si oči
to strain a muscle nategniti si mišico
to strain one's wrist izviniti si zapestje; tehnično upogniti, zverižiti, (preveč) raztegniti, deformirati, preoblikovati; forsirati, silo delati; prekoračiti, preveč zahtevati, precenjevati, previsoko oceniti
to strain the law silo delati zakonu (pravici)
to strain the meaning of a word forsirati, silo delati pomenu besede
to strain a point predaleč iti
to strain the truth po svoje resnico prikrojiti
to strain one's credit (one's powers, one's rights) prekoračiti svoj kredit (svoja pooblastila, svoje pravice)
to strain one's strength precenjevati svojo moč; precediti, filtrirati, pasirati (tudi out)
to strain out coffee grounds (pre)filtrirati kavino goščo; (močno) stisniti (to k), objeti; zastarelo (pri)siliti, primorati, priganjati

2. neprehodni glagol
vleči, trgati; (do skrajnosti) se napenjati, si prizadevati, se truditi (for, after za)
stremeti (for, after po)
upogniti se, (s)kriviti se, zviti se; teči, curljati skozi, pronicati (o tekočini); ustrašiti se (at pred)
osupniti, ostrmeti, ustaviti se (at ob)
imeti preveč pomislekov

the dog strains at the leash pes vleče (za) vrv
he strains too much after effect on preveč stremi, se lovi za efekti
the ship strained in the heavy sea ladja se je krivila v razburkanem morju
to strain at a gnat pri malenkostih se obotavijati (se obirati)
he is straining under the load šibi se pod bremenom

tell^* [tel]

1. prehodni glagol
povedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti
parlament šteti (glasove)

all told (vzeto) v celem, v celoti, vse skupaj
tell me another! sleng tega mi ne boš natvezel!
I was told (so) rekli so mi (tako)
I'll tell you what nekaj ti bom povedal (izdal)
I'll tell you the world ameriško o tem sem prepričan
I can tell you zagotavljam vam
I cannot tell him from his brother ne razlikujem ga od njegovega brata
to tell s.th. abroad pripovedovati kaj okoli, raznašati kaj
to tell fortunes from cards vedeževati iz kart
to tell one's money ameriško šteti svoj denar
to tell one's beads religija moliti rožni venec
to tell one's name povedati svoje ime
to tell the news naznaniti, povedati, objaviti novico
to tell a lie (ali lies) lagati
to tell the reason navesti razlog
to tell the tale pogovorno pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)
to tell tales zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkariti
to tell the truth povedati resnico
to tell the votes politika šteti glasove
he told him to go rekel (ukazal) mu je, naj gre
he can be told by his hat lahko ga prepoznate po njegovem klobuku
never tell me! ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!
the clock tells the time ura kaže čas
this tells its own tale to se razume samo po sebi, to je jasno
we were told to get up rekli so nam, naj vstanemo
you're telling me! sleng tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!

2. neprehodni glagol
pripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati (about o)
spoznati, vedeti (by po)
imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati
pogovorno izdati, ovaditi, zatožiti

for all we can tell kolikor mi vemo
who can tell kdo ve
how can you tell? kako morete to vedeti?
you never can tell človek nikoli ne ve
every shot tells vsak strel pogodi
her tears tell of her grief njene solze izdajajo njeno bolečino
to tell on (ali of) s.o. izdati, zatožiti koga
don't tell on me ne izdaj(te) me!
the hard work began to tell on her težko delo je začelo puščati sledove na njej
that tells against you to govori proti tebi

tobák (-a) m

1. bot. tabacco (Nicotiana tabacum):
obirati tobak raccogliere il tabacco
nasadi tobaka piantagioni di tabacco

2. (posamezni listi rastline) tabacco:
tobak za pipo tabacco da pipa
tobak za njuhanje, za žvečenje tabacco da fiuto, da naso, tabacco da masticare
ščepec tobaka presa, pizzico di tabacco
pren. ni vredno pipe tobaka non vale un fico secco

trifle [tráifl]

1. samostalnik
malenkost, bagatela, nepomembnost
figurativno majhna vsota
figurativno mrvica, košček
kulinarika narastek, napihnjen kolač
množina posoda, predmeti iz kositra

a trifle too long za malenkost predolg
that is a mere trifle to me to je le malenkost zame
to waste one's time on trifles zapravljati čas z malenkostmi

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
igra(čka)ti se; šaliti se, delati (počenjati) šale, norčije, burke (with z)
zabavati se; flirtati; površno delati; čas tratiti

he is not to be trifled with z njim se ni šaliti, on ne pozna šale
to trifle with one's food obirati se pri jedi

trinciare v. tr. (pres. trincio) razrezati na koščke, trakce; ekst. rezati (tudi pren.):
trinciare qcs. col coltello kaj razrezati z nožem
trinciare l'aria coi gesti pren. mahati z rokami po zraku
trinciare giudizi su qcn., su qcs. modrovati, izrekati prenagljene sodbe o kom, o čem
trinciare i panni addosso a qcn. pren. koga obirati, obrekovati

uš¹ ženski spol (-i …) die Laus
poln uši verlaust
obirati uši lausen
zatiranje uši die Entlausung
zatirati/zatreti uši entlausen
| figurativno človek: das Ekel, das Miststück
figurativno jesti kot uš ein Loch im Magen haben

úš pou moški spol, popularno toto moški spol

uši iskati, obirati épouiller, chercher les poux à quelqu'un
listna uš puceron moški spol
trtna uš phylloxéra moški spol

úš (-í) f

1. zool. pidocchio, pidocchio dell'uomo (Pediculus humanus);
uši grizejo i pidocchi pungono
imeti uši avere i pidocchi
obirati, odpravljati, uničevati uši pulirsi dei pidocchi, spidocchiarsi
imeti denarja kot berač uši avere soldi a palate
saj ga bodo uši pojedle è pieno di pidocchi
v zaporu rediti uši stare in prigione a farsi mangiare dai pidocchi
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
listna uš pidocchio delle piante, afide (Curculionidae); pidocchio della carpa (Argulus foliaceus); pidocchio del pube (Phthirus pubis), piattola

2. pren. pidocchio, uomo spilorcio, sfruttatore

vendange [vɑ̃dɑ̃ž] féminin trgatev; natrgano grozdje; pluriel čas trgatve, jesen

faire la vendange obirati grozdje
aller, passer les vendanges à la campagne iti v času trgatve na deželo

перемывать, перемыть znova umi(va)ti, preprati;
перемывать косточкй obirati koga (do kosti)