Franja

Zadetki iskanja

  • burdō -ōnis, m (najbrž osko-umbr.) mezeg, križanec med žrebcem in oslico (mulus je križanec med oslom in kobilo): Ulp. (Dig.), Vulg. — Kot priimek Burdō -ōnis, m Burdon, npr. Iulius Burdo T. — Soobl. burdus -ī, m: Acr.
  • Caesar -aris, m (gr. Καῖσαρ) Cezar, ime Julijevega rodu. Poseb.

    1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90: Ci. idr.

    2. njegov brat C. Iulius Caesar Strabo Gaj Julij Cezar Strabon, dober govornik; oba brata je l. 87 ubil marijevec Gaj Flavij Fimbrija: Ci.

    3. C. Iulius Caesar Gaj Julij Cezar, sloviti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj, roj. l. 100, umorjen l. 44 v zaroti: Ci., S., T. idr.

    4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus, pozneje Augustus Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust (gl. Octāvius). Za njim so imeli vsi rim. ces. naslov Caesar (apel. = cesar) s pridevkom Augustus; po Hadrijanu se je vladajoči ces. imenoval Caesar Augustus, določeni prestolonaslednik pa samo Caesar: Aur.

    5. Germānicus Caesar Germanik Cezar (gl. Germānicus pri Germānī.) — Od tod adj. Caesareus 3
    a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: nomen, numen, voltus, sanguis O., forum Stat. (ki ga je osnoval Cezar).
    b) cesarski: amphitheatrum Mart. (ki ga je dal zgraditi ces. Domicijan), leones Mart. (ki jih je dal ces. Domicijan za boje z zvermi). Caesariānus (v pozni lat. Caesareānus) 3
    a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: Caesarianum civile bellum N., aequitas Val. Max., partes Plin., eques Mart., orationes Serv. hvalilni Ciceronovi govori pred Cezarjem in njemu v slavo; subst. Caesariānī -ōrum, m cezarjevci, cezarjanci, Cezarjevi privrženci v državljanski vojni: Auct. b. Afr., Fl.
    b) cesarski, cesarjev (gen. pl.): collyrium Cels., Pallas Mart. (ki jo je Domicijan posebno častil), imperium, Caesareanorum temporum scriptores Vop.; subst. Caesariānī -ōrum, m cesarski služabniki ali uradniki v rim. provincah: Cod. Th., Cod. I. Caesariēnsis -e Cezarski, ime več krajev, npr.: Mauretania Caes. = vzhodni del Mavretanije: Plin., T., Colonia Caes. Icti. Caesarīnus 3 Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: celeritas Ci. ep. Z gr. obrazilom (Καισάρειος) nav. le subst. fem. Caesarēa (Caesarīa) Cezareja (Cezarija) = Cezarjevo (sc. mesto), ime več mest
    a) obmorsko mestece v Palestini na meji med Galilejo in Samarijo: T., Eutr., Amm.; preb. Caesariēnsēs -ium, m Cezarejci: Plin., Ulp. (Dig.).
    b) glav. mesto Cezarske Mavretanije, prej Iol: Mel., Plin., Eutr.
    c) glav. mesto Kapadokije: Auct. b. Alx., Plin., Eutr.
    č) mesto v Fenikiji, ki so ga poselili Rimljani, prej Arca ali Arcēna urbs, roj. kraj ces. Aleksandra Severa: Aur., Lamp.
    d) mesta v Kilikiji, Mali Armeniji, Pizidiji in Trahonitidi: Plin.
    e) Caesarea Augusta Cezaravgusta (gl. Caesaraugusta).
  • Cālātia -ae, f Kalacija, mesto v Kampaniji jugovzhodno od Kapue: Ci. ep., L., Vell., Sil. — Soobl. Cālātiae -ārum, f Kalacije: Plin. Od tod adj. Cālātīnus 3 kalacijski: ager L.; subst. Cālātīnī -ōrum, m Kalacijci, preb. Kalacije: L. — Kot priimek Atilijevcev, npr. M. Atilius Calatinus Mark Atilij Kalatin, konz. l. 258 in 254, diktator l. 250, poveljnik v prvi punski vojni: Ci.; pl. Calatini možje kot (Atilij) Kalatin: Ci.
  • Calēs -ium, f Kale, mesto v Kampaniji nedaleč od Kapue, slavno po vinu: Ci. idr.; acc. Threïciam Calēn Sil. (mesto je baje zgradil Borejev sin Kalaid). — Soobl. Calēnum -ī, n Kalen: Plin. Od tod adj. Calēnus 3 kalski, kalenski: municipium Ci., falx, prelum, vitis H., Calenum vinum Plin. ali samo Calēnum -ī, n (sc. vinum) Iuv. kalsko vino; subst. Calēnus -ī, m Kalan, preb. Kal: Ci.; v pl.: C. Gracchus ap. Gell. — Kot rim. priimek, npr. Fūfius Calēnus Fufij Kalen (gl. Fūfius): Ci. ep.
  • cap1 [kæp] samostalnik
    čepica, kapica, klobuk, avba, pokrivalo; vrh; pokrov; vžigalna kapica; lesena čaša

    cap acquaintance površno poznanstvo
    to assume the black cap na smrt obsoditi
    a feather in one's cap nekaj, na kar smo lahko ponosni
    the cap fits prilega se (npr. pripomba)
    to get one's cap postati član kluba
    cap in hand proseče
    his cap is on one side slabe volje je
    cap lamp rudarska svetilka (ki je na čelu)
    night cap napitek pred spanjem
    to pull caps prepirati se
    to put on one's considering (ali thinking) cap stvar dobro premisliti
    to send round the cap poslati nabiralno polo, nabirati prispevke
    she sets (up) her cap at (ali for) him trudi se, da bi ga pridobila
    cap of maintenance pokrivalo kot simbol položaja
    fool's cap čepica dvornega norca; format pisarniškega papirja
    steel cap čelada
    cap and gown akademska noša
  • capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij

    1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.

    2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.

    Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).
  • captive1 [kǽptiv] pridevnik
    ujet; prevzet, očaran

    captive audience ljudje, ki so prisiljem poslušati npr. radio
    captive balloon privezani balon
    to lead captive (od)peljati v ujetništvo
    to take captive ujeti
  • carne ženski spol meso; mesna jed; meso pri sadju; koža (barva)

    carne adobada nasoljeno meso
    carne ahumada prekajeno meso
    carne asada pečeno meso, pečenka
    carne de caballo konjsko meso
    carne de cañón topovska hrana
    carne congelada zmrznjeno meso
    carne de conserva konzervirano meso
    carne estofada praženo meso
    carne de gallina kuretina; kurja polt, groza
    carne helada zmrznjeno meso
    carne sin hueso meso brez kosti; sinekura, mastna služba
    carne en lata meso v konzervah
    carne de membrillo kutinovo meso
    carne magra pusto meso
    carne de pelo meso zajcev itd. (vseh živali, ki se prodajajo s kožo)
    carne de pluma meso perutnine
    carne de puerco svinjina
    carne salvajina divjačina
    carne seca suho meso
    carne tierna mehko meso
    carne de vaca govedina
    color carne barve mesa (npr. nogavice)
    conserva de carne mesna konserva
    mosca de carne zapljunkarica (muha)
    hacer carne pobiti, ubiti (zveri); raniti
    poner toda la carne en el asador vse na eno karto staviti
    salirle a uno carne de gallina prestrašiti se, kurjo polt dobiti
    ser uña y carne biti ena duša in eno telo
    no ser carne ni pescado ne biti ne ptič ne miš
    tener carne de perro imeti železno naravo
    tomar carne utelesiti se
    en carne y hueso pravcati, prav sam, živ
    carnes blancas belo meso
    carnes negras meso črne divjačine
    en (vivas) carnes gol, nag
    echar (poner, criar, tomar) carnes zrediti se
    abrir las carnes a azotes pretepsti
    estar en carnes biti rejen, biti debel
    perder carnes shujšati
    tener buenas carnes biti dobro rejen in svežega videza
    me tiemblan las carnes ves se tresem
  • Castricius 3 Kastricij(ev), ime rim. rodu, npr. M. Castricius Mark Kastricij: Ci.; T. Castr. Tit Kastricij, lat. retor: Gell. Od tod adj. Castriciānus 3 Kastricijev, kastricijski: Ci.
  • castrum -ī, n (prim. cassis1) ograjen, utrjen prostor, od tod

    I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

    — II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

    1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
    a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
    b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

    2. met.
    a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
    b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

    3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.
  • Catiēnus 3 Kacien(ov), rim. priimek, npr. T. Catienus Ci. ep. Tit Kacien. Catiēna -ae, f Kaciena, znana sramotnica: Iuv.
  • *cellō2 -ere (sor. s clādēs; gl. to geslo) biti (bijem), le v zloženkah per-, pro-, re-cellere in njihovih izvedenkah, npr. perculsus -ūs, procella.
  • cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

    1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
    a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
    b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
    c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

    2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

    Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.
  • centō -ōnis, m (prim. gr. κέντρον suknja iz cunj)

    1. krparija, zaplate, cunje, skrpano oblačilo itd.: Ca., Petr., Col., Plin. idr., centones iniecerunt, ne tela tabulationem perfringerent C. skrpane blazine in cunje; kot kape pod šlemom Amm.; preg.: centones alicui sarcire Pl. natvesti komu kaj, nalagati ga.

    2. pren. centon, zvrst pesmi, skrpane iz raznih verzov drugih pesmi: Cento Nuptialis Aus. — Centō Centon, rim. priimek, npr. C. Claudius Cent. Gaj Klavdij Centon, konz. l. 240: Ci.
  • centunculus -ī, m (demin. centō)

    1. krpica, cunjica, skrpana odej(ic)a, npr. konjska plahtica: mulis strata detrahi iubet binisque tantum centunculis relictis L., c. sutilis Ap. krpasto oblačilo za harlekina.

    2. pren. bot. pomladni slak: Plin.
  • Chaerea -ae, m (Χαιρέας) Hajrea gr. nom. propr.: Ter.; kot rim. priimek, npr.

    1. C. Fannius Ch. Gaj Fanij Hajrea: Ci.

    2. C. Cassius Ch. Gaj Kasij Hajrea, tribun telesne straže; s svojimi zarotniki je umoril cesarja Kaligulo, zato ga je cesar Klavdij dal usmrtiti: Sen. ph., Suet., T., Aur.
  • chahut [šaü] masculin, familier hrup, hrušč, kraval, razgrajanje

    faire du chahut delati kraval, razgrajati
    déclencher un chahut napraviti protesten hrup (npr. proti profesorju)
  • chalybs -ybis, m (gr. χάλυψ)

    1. jeklo: O., Sen. tr., Plin., Sil., volnificus V., ferro durior et chalybe Pr.

    2. met. jeklo = iz jekla narejena stvar, npr. (jeklen) meč: strictus Sen. tr.; ost kopja ali puščice: Lucan., Val. Fl., Sil.; žvala: Lucan.; železen žebelj: Lucan.; železna ječa: Val. Fl.
  • cheval [šəval] masculin konj; technique konjska moč; familier velika in močna ženska

    à cheval na konju, jahaje, jež
    à cheval sur un tronc d'abre jahaje na drevesnem deblu
    cette propriété est à cheval sur deux communes to posestvo leži v dveh občinah
    cheval alezan rjavec (konj)
    cheval-arçons konj (telovadno orodje)
    cheval à bascule gugaln konj
    cheval de bât, de charge, de somme tovorni konj; figuré človek, ki mu vse natovorijo
    cheval de bataille bojni konj; figuré konjiček, hobby; glavni argument; geslo
    cheval à la besogne, à l'ouvrage, pour le travail konj za delo, figuré neutrudljivo delavna oseba
    cheval de bois koza (telovadno orodje); pluriel vrtiljak
    cheval de carrosse kočijski konj, figuré surovež, grobijan
    cheval de chasse lovski konj
    cheval de course dirkalni konj
    cheval échappé (figuré) nepremišljen človek, predrznež, tvegavec
    cheval entier žrebec
    cheval de frise (militaire) španski jezdec (žična ovira)
    cheval de labour konj za oranje
    cheval marin morski konjiček
    cheval noir vranec
    cheval (de) pur sang čistokrven konj
    un vieux cheval de retour (populaire) za isti prestopek že večkrat kaznovan obtoženec
    cheval de selle jahalni konj
    cheval de trait vprežni konj
    cheval vapeur (CV, Cheval) konjska moč
    une quatre chevaux avto štirih konjskih moči
    (populaire) ce n'est pas le mauvais cheval on ni zloben
    (familier) c'est le bon (le mauvais) cheval (figuré) ta človek ima šanse (nima šans), da ...
    costume masculin, pantalon masculin de cheval jahalna obleka, jahalne hlače
    course féminin de chevaux konjske dirke
    crottin masculin de cheval konjska figa
    dressage masculin du cheval konjška dresura
    fièvre féminin de cheval (médecine) visoka temperatura
    homme masculin de cheval (strasten) jezdec, jahač
    remède masculin de cheval močno zdravilo, rigorozna metoda zdravljenja
    viande féminin de cheval konjsko meso
    aller à cheval, faire du cheval jezditi, gojiti jahalni šport
    arriver à cheval prijahati, prijezditi
    changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
    être à cheval jahaje sedeti, figuré jahati (sur les règles na pravilih)
    loger à pied et à cheval pod streho vzeti, prenočiti pešce in potnike na konju
    monter un cheval sans selle, à poil zajahati konja brez sedla
    monter à cheval zajahati konja
    monter sur ses grands chevaux vzkipeti; planiti kvišku, zviška gledati na koga
    partir à cheval odjezditi
    cela ne se trouve pas dans te pas d'un cheval to se ne najde kar na cesti, to ni lahko najti, dobiti (npr. veliko vsoto denarja)
    il n'est si bon cheval qui ne bronche (proverbe) motiti še je človeško
    à cheval donné on ne regarde pas à la bouche (ali: bride, dent) podarjenemu konju ne glej na zobe
  • Chīlō(n) -ōnis, m (Χίλων, Χείλων) Hilon,

    1. Špartanec, eden izmed sedmerice modrih: Plin., Gell., Aus.

    2. rim. priimek, npr. Q. Annius Ch. Kvint Anij Hilon: Ci.