Franja

burdō -ōnis, m (najbrž osko-umbr.) mezeg, križanec med žrebcem in oslico (mulus je križanec med oslom in kobilo): Ulp. (Dig.), Vulg. — Kot priimek Burdō -ōnis, m Burdon, npr. Iulius Burdo T. — Soobl. burdus -ī, m: Acr.

Caesar -aris, m (gr. Καῖσαρ) Cezar, ime Julijevega rodu. Poseb.

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90: Ci. idr.

2. njegov brat C. Iulius Caesar Strabo Gaj Julij Cezar Strabon, dober govornik; oba brata je l. 87 ubil marijevec Gaj Flavij Fimbrija: Ci.

3. C. Iulius Caesar Gaj Julij Cezar, sloviti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj, roj. l. 100, umorjen l. 44 v zaroti: Ci., S., T. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus, pozneje Augustus Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust (gl. Octāvius). Za njim so imeli vsi rim. ces. naslov Caesar (apel. = cesar) s pridevkom Augustus; po Hadrijanu se je vladajoči ces. imenoval Caesar Augustus, določeni prestolonaslednik pa samo Caesar: Aur.

5. Germānicus Caesar Germanik Cezar (gl. Germānicus pri Germānī.) — Od tod adj. Caesareus 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: nomen, numen, voltus, sanguis O., forum Stat. (ki ga je osnoval Cezar).
b) cesarski: amphitheatrum Mart. (ki ga je dal zgraditi ces. Domicijan), leones Mart. (ki jih je dal ces. Domicijan za boje z zvermi). Caesariānus (v pozni lat. Caesareānus) 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: Caesarianum civile bellum N., aequitas Val. Max., partes Plin., eques Mart., orationes Serv. hvalilni Ciceronovi govori pred Cezarjem in njemu v slavo; subst. Caesariānī -ōrum, m cezarjevci, cezarjanci, Cezarjevi privrženci v državljanski vojni: Auct. b. Afr., Fl.
b) cesarski, cesarjev (gen. pl.): collyrium Cels., Pallas Mart. (ki jo je Domicijan posebno častil), imperium, Caesareanorum temporum scriptores Vop.; subst. Caesariānī -ōrum, m cesarski služabniki ali uradniki v rim. provincah: Cod. Th., Cod. I. Caesariēnsis -e Cezarski, ime več krajev, npr.: Mauretania Caes. = vzhodni del Mavretanije: Plin., T., Colonia Caes. Icti. Caesarīnus 3 Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: celeritas Ci. ep. Z gr. obrazilom (Καισάρειος) nav. le subst. fem. Caesarēa (Caesarīa) Cezareja (Cezarija) = Cezarjevo (sc. mesto), ime več mest
a) obmorsko mestece v Palestini na meji med Galilejo in Samarijo: T., Eutr., Amm.; preb. Caesariēnsēs -ium, m Cezarejci: Plin., Ulp. (Dig.).
b) glav. mesto Cezarske Mavretanije, prej Iol: Mel., Plin., Eutr.
c) glav. mesto Kapadokije: Auct. b. Alx., Plin., Eutr.
č) mesto v Fenikiji, ki so ga poselili Rimljani, prej Arca ali Arcēna urbs, roj. kraj ces. Aleksandra Severa: Aur., Lamp.
d) mesta v Kilikiji, Mali Armeniji, Pizidiji in Trahonitidi: Plin.
e) Caesarea Augusta Cezaravgusta (gl. Caesaraugusta).

Cālātia -ae, f Kalacija, mesto v Kampaniji jugovzhodno od Kapue: Ci. ep., L., Vell., Sil. — Soobl. Cālātiae -ārum, f Kalacije: Plin. Od tod adj. Cālātīnus 3 kalacijski: ager L.; subst. Cālātīnī -ōrum, m Kalacijci, preb. Kalacije: L. — Kot priimek Atilijevcev, npr. M. Atilius Calatinus Mark Atilij Kalatin, konz. l. 258 in 254, diktator l. 250, poveljnik v prvi punski vojni: Ci.; pl. Calatini možje kot (Atilij) Kalatin: Ci.

Calēs -ium, f Kale, mesto v Kampaniji nedaleč od Kapue, slavno po vinu: Ci. idr.; acc. Threïciam Calēn Sil. (mesto je baje zgradil Borejev sin Kalaid). — Soobl. Calēnum -ī, n Kalen: Plin. Od tod adj. Calēnus 3 kalski, kalenski: municipium Ci., falx, prelum, vitis H., Calenum vinum Plin. ali samo Calēnum -ī, n (sc. vinum) Iuv. kalsko vino; subst. Calēnus -ī, m Kalan, preb. Kal: Ci.; v pl.: C. Gracchus ap. Gell. — Kot rim. priimek, npr. Fūfius Calēnus Fufij Kalen (gl. Fūfius): Ci. ep.

cap¹ [kæp] samostalnik
čepica, kapica, klobuk, avba, pokrivalo; vrh; pokrov; vžigalna kapica; lesena čaša

cap acquaintance površno poznanstvo
to assume the black cap na smrt obsoditi
a feather in one's cap nekaj, na kar smo lahko ponosni
the cap fits prilega se (npr. pripomba)
to get one's cap postati član kluba
cap in hand proseče
his cap is on one side slabe volje je
cap lamp rudarska svetilka (ki je na čelu)
night cap napitek pred spanjem
to pull caps prepirati se
to put on one's considering (ali thinking) cap stvar dobro premisliti
to send round the cap poslati nabiralno polo, nabirati prispevke
she sets (up) her cap at (ali for) him trudi se, da bi ga pridobila
cap of maintenance pokrivalo kot simbol položaja
fool's cap čepica dvornega norca; format pisarniškega papirja
steel cap čelada
cap and gown akademska noša

capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij

1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.

2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.

Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).

captive¹ [kǽptiv] pridevnik
ujet; prevzet, očaran

captive audience ljudje, ki so prisiljem poslušati npr. radio
captive balloon privezani balon
to lead captive (od)peljati v ujetništvo
to take captive ujeti

carne ženski spol meso; mesna jed; meso pri sadju; koža (barva)

carne adobada nasoljeno meso
carne ahumada prekajeno meso
carne asada pečeno meso, pečenka
carne de caballo konjsko meso
carne de cañón topovska hrana
carne congelada zmrznjeno meso
carne de conserva konzervirano meso
carne estofada praženo meso
carne de gallina kuretina; kurja polt, groza
carne helada zmrznjeno meso
carne sin hueso meso brez kosti; sinekura, mastna služba
carne en lata meso v konzervah
carne de membrillo kutinovo meso
carne magra pusto meso
carne de pelo meso zajcev itd. (vseh živali, ki se prodajajo s kožo)
carne de pluma meso perutnine
carne de puerco svinjina
carne salvajina divjačina
carne seca suho meso
carne tierna mehko meso
carne de vaca govedina
color carne barve mesa (npr. nogavice)
conserva de carne mesna konserva
mosca de carne zapljunkarica (muha)
hacer carne pobiti, ubiti (zveri); raniti
poner toda la carne en el asador vse na eno karto staviti
salirle a uno carne de gallina prestrašiti se, kurjo polt dobiti
ser uña y carne biti ena duša in eno telo
no ser carne ni pescado ne biti ne ptič ne miš
tener carne de perro imeti železno naravo
tomar carne utelesiti se
en carne y hueso pravcati, prav sam, živ
carnes blancas belo meso
carnes negras meso črne divjačine
en (vivas) carnes gol, nag
echar (poner, criar, tomar) carnes zrediti se
abrir las carnes a azotes pretepsti
estar en carnes biti rejen, biti debel
perder carnes shujšati
tener buenas carnes biti dobro rejen in svežega videza
me tiemblan las carnes ves se tresem

Castricius 3 Kastricij(ev), ime rim. rodu, npr. M. Castricius Mark Kastricij: Ci.; T. Castr. Tit Kastricij, lat. retor: Gell. Od tod adj. Castriciānus 3 Kastricijev, kastricijski: Ci.

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

Catiēnus 3 Kacien(ov), rim. priimek, npr. T. Catienus Ci. ep. Tit Kacien. Catiēna -ae, f Kaciena, znana sramotnica: Iuv.

*cellō² -ere (sor. s clādēs; gl. to geslo) biti (bijem), le v zloženkah per-, pro-, re-cellere in njihovih izvedenkah, npr. perculsus -ūs, procella.

cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.

centō -ōnis, m (prim. gr. κέντρον suknja iz cunj)

1. krparija, zaplate, cunje, skrpano oblačilo itd.: Ca., Petr., Col., Plin. idr., centones iniecerunt, ne tela tabulationem perfringerent C. skrpane blazine in cunje; kot kape pod šlemom Amm.; preg.: centones alicui sarcire Pl. natvesti komu kaj, nalagati ga.

2. pren. centon, zvrst pesmi, skrpane iz raznih verzov drugih pesmi: Cento Nuptialis Aus. — Centō Centon, rim. priimek, npr. C. Claudius Cent. Gaj Klavdij Centon, konz. l. 240: Ci.

centunculus -ī, m (demin. centō)

1. krpica, cunjica, skrpana odej(ic)a, npr. konjska plahtica: mulis strata detrahi iubet binisque tantum centunculis relictis L., c. sutilis Ap. krpasto oblačilo za harlekina.

2. pren. bot. pomladni slak: Plin.

Chaerea -ae, m (Χαιρέας) Hajrea gr. nom. propr.: Ter.; kot rim. priimek, npr.

1. C. Fannius Ch. Gaj Fanij Hajrea: Ci.

2. C. Cassius Ch. Gaj Kasij Hajrea, tribun telesne straže; s svojimi zarotniki je umoril cesarja Kaligulo, zato ga je cesar Klavdij dal usmrtiti: Sen. ph., Suet., T., Aur.

chahut [šaü] masculin, familier hrup, hrušč, kraval, razgrajanje

faire du chahut delati kraval, razgrajati
déclencher un chahut napraviti protesten hrup (npr. proti profesorju)

chalybs -ybis, m (gr. χάλυψ)

1. jeklo: O., Sen. tr., Plin., Sil., volnificus V., ferro durior et chalybe Pr.

2. met. jeklo = iz jekla narejena stvar, npr. (jeklen) meč: strictus Sen. tr.; ost kopja ali puščice: Lucan., Val. Fl., Sil.; žvala: Lucan.; železen žebelj: Lucan.; železna ječa: Val. Fl.

cheval [šəval] masculin konj; technique konjska moč; familier velika in močna ženska

à cheval na konju, jahaje, jež
à cheval sur un tronc d'abre jahaje na drevesnem deblu
cette propriété est à cheval sur deux communes to posestvo leži v dveh občinah
cheval alezan rjavec (konj)
cheval-arçons konj (telovadno orodje)
cheval à bascule gugaln konj
cheval de bât, de charge, de somme tovorni konj; figuré človek, ki mu vse natovorijo
cheval de bataille bojni konj; figuré konjiček, hobby; glavni argument; geslo
cheval à la besogne, à l'ouvrage, pour le travail konj za delo, figuré neutrudljivo delavna oseba
cheval de bois koza (telovadno orodje); pluriel vrtiljak
cheval de carrosse kočijski konj, figuré surovež, grobijan
cheval de chasse lovski konj
cheval de course dirkalni konj
cheval échappé (figuré) nepremišljen človek, predrznež, tvegavec
cheval entier žrebec
cheval de frise (militaire) španski jezdec (žična ovira)
cheval de labour konj za oranje
cheval marin morski konjiček
cheval noir vranec
cheval (de) pur sang čistokrven konj
un vieux cheval de retour (populaire) za isti prestopek že večkrat kaznovan obtoženec
cheval de selle jahalni konj
cheval de trait vprežni konj
cheval vapeur (CV, Cheval) konjska moč
une quatre chevaux avto štirih konjskih moči
(populaire) ce n'est pas le mauvais cheval on ni zloben
(familier) c'est le bon (le mauvais) cheval (figuré) ta človek ima šanse (nima šans), da ...
costume masculin, pantalon masculin de cheval jahalna obleka, jahalne hlače
course féminin de chevaux konjske dirke
crottin masculin de cheval konjska figa
dressage masculin du cheval konjška dresura
fièvre féminin de cheval (médecine) visoka temperatura
homme masculin de cheval (strasten) jezdec, jahač
remède masculin de cheval močno zdravilo, rigorozna metoda zdravljenja
viande féminin de cheval konjsko meso
aller à cheval, faire du cheval jezditi, gojiti jahalni šport
arriver à cheval prijahati, prijezditi
changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
être à cheval jahaje sedeti, figuré jahati (sur les règles na pravilih)
loger à pied et à cheval pod streho vzeti, prenočiti pešce in potnike na konju
monter un cheval sans selle, à poil zajahati konja brez sedla
monter à cheval zajahati konja
monter sur ses grands chevaux vzkipeti; planiti kvišku, zviška gledati na koga
partir à cheval odjezditi
cela ne se trouve pas dans te pas d'un cheval to se ne najde kar na cesti, to ni lahko najti, dobiti (npr. veliko vsoto denarja)
il n'est si bon cheval qui ne bronche (proverbe) motiti še je človeško
à cheval donné on ne regarde pas à la bouche (ali: bride, dent) podarjenemu konju ne glej na zobe

Chīlō(n) -ōnis, m (Χίλων, Χείλων) Hilon,

1. Špartanec, eden izmed sedmerice modrih: Plin., Gell., Aus.

2. rim. priimek, npr. Q. Annius Ch. Kvint Anij Hilon: Ci.