Franja

dvorn|i [ó] (-a, -o) höfisch; Hof- (ceremonial das Hofzeremoniell, dobavitelj der Hoflieferant, kaplan der Hofkaplan, norec der Hofnarr, običaj der Hofbrauch, svetnik der Hofrat, učitelj der Hofmeister, dama die Hofdame, pisarna die Hofkanzlei, gledališče das Hoftheater)

échappé [ešape] masculin ubežnik

échappé de Charanton blaznež, norec

fuōri

A) avv.

1. zunaj, ven:
o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
cenare fuori večerjati zunaj
stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
gente di fuori tujci
a Milano e fuori v Milanu in okolici
in Italia e fuori v Italiji in v tujini

3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
fuori! ven!
fuori i soldi! ven z denarjem!
fuori le prove! na dan z dokazi!

B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
abitare fuori città stanovati zunaj mesta
essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
recarsi fuori sede iti na teren
fuori di qui! ven!
vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
essere fuori della legge biti izven zakona
un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
lavorare fuori orario delati nadurno
essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
essere fuori di se biti iz sebe
essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
fuori uso neuporaben
prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
fuori corso ekon. neveljaven
esser fuori corso šol. biti absolvent

C) m
fuori, il di fuori zunanjost:
il di fuori di una cosa zunanjost nečesa

Gotham [gɔ́təm] samostalnik
mesto norcev

wise man of Gotham norec

idiōta

A) m, f (m pl. -ti)

1. med. idiot

2. ekst. slaboumnež, bebec; bedak:
comportamento da idiota bedasto obnašanje
l'idiota del paese vaški norec, bebec

B) agg.

1. med. idiotski, bebav, bedast, slaboumen

2. ekst. bedast, bebav, neumen:
discorso idiota neumno govorjenje

īnsāniō -īre -īvī in -iī -sanitūrus (īnsānus) brezumen, blazen biti, blazneti, noreti, besneti; v pravem pomenu: Cels., nemo saltat sobrius, nisi forte insanit Ci., omnibus insanire et furere videbatur Ci., insanire tibi videris Ci. ep., Othonem insaniturum Ci. ep., sanus sim anne insaniam Ter., verum venit post insaniens Ter.; occ. (pesniško) navdušen biti: V., eos vaticinari atque insanire dicebat Ci.; pren. o stvareh: insaniens Bosporus H. besneči, insaniens sapientia H. nemodra modrost (brezbožnih epikurejcev). Poseb. pogosto metaf. pamet izgubiti (v pf.), biti brez uma, trčen biti, blazno (bedasto, nesmiselno) ravnati: erravit aut potius insanivit Apronius Ci., ex iniuria L., Ter. zaradi prestane krivice, malis Cu. iz uma biti zaradi … , insanire certā rationē („po določeni metodi“) H., i. cum ratione T. pri zdravi pameti noreti, ex amore i. Pl. (zaradi, od) ljubezni, insanire iuvat H. vda(ja)ti se razposajenemu veselju, homo insanibat (sinkop. impf.) Ter. je bil brez uma = je preveč zahteval, in Tusculano coepi insanire Corn. (o prevelikem veselju do zidave); z abl.: insanire statuas emendo H. kakor brezumen (noroglavo) nakupovati, amore i. Plin.; z in z acc.: in libertinas i. H. kakor brezumen za njimi postopati, vnemar trošiti denar zanje, in alienos Ci.; pesn. z notranjim obj.: similem errorem H. na podoben način se motiti, sollemnia H. biti norec po modi, hilarem insaniam Sen. ph., seros amores Prop. v poznih letih zaljubljen biti do blaznosti.

kákšen what; what kind of, what sort of

kákšne knjige potrebuješ? what kind of books do you require (ali want)?
kákšen je on? what is he like?
kákšen je videti? what does he look like?
kákšen človek pa je on? what kind of a man is he?
kákšno lepo vreme! what fine weather!
kákšen norec! what a fool!
kákšne uporabnosti je to? what use is this?

lûd lúda lúdo, dol. lûdī -ā -ō, komp. lȕđī -ā -ē
1. neumen, blazen: biti lud za čim, za kim; -a kuća, glava, sreća; nisam više tako lud
2. silovit: -a želja; vjetar je bivao sve luđi veter je postajal vse silovitejši, hujši
3. nor: najesti se -ih gljiva biti prismojen; od luda popa luda i molitva delo je takšno, kakršen je človek, ki ga opravlja; obećanje ludom radovanje obljube se samo norec veseli

lȕda ž, m neumnica -než: proglasiti koga za -u; mnogi ga drže za -u mnogi ga imajo za norca; dvorska luda dvorni norec

Menēnius 3 Menénij(ev), ime rim. patricijskega rodu. Poseb. znana sta:

1. Menenius Agrippa (pri L. tudi Agrippa Menenius) Menenij Agripa, konz. l. 503; baje je ob prvi izselitvi l. 494 z znano basnijo o želodcu in udih pregovoril plebejce, da so se vrnili v Rim: L., Aur.

2. neki čudak in napol norec za časa Horacija: H. Adj. Menēnia tribus Ci. ep. Menenijeva tribus. Menēniānus 3 Menénijev (tj. Menenija Agripe): iudicium L.

more¹ [mɔ:] pridevnik
več, še
arhaično večji (le še v the more fool večji norec; the more part večji del)

they are more than we več jih je od nas
some more tea, please še čaja, prosim
one more day še en dan
two more miles še dve milji
so much the more tem več, tem prej
more kicks than ha'pence več neprijetnosti kakor koristi

nôrček (-čka) m hipok. od norec pazzerello; ekst. zanni

ó² inter. (izraža čustveno prizadetost) ○
o jaz norec, pozabil sem zapreti stupido che non sono altro, avevo dimenticato di chiudere

pobesnél furieux, en fureur, fou de rage, endiablé, enragé, forcené, furibond

pobesnel norec fou moški spol furieux

pollo moški spol piščanec, pišče; mladec; gospodič; pretkanec

pollo asado, asado de pollo pečena piška
pollo frito ocvrt piščanec
pollo fiambre mrzel piščanec
pollo relleno nadevana piška
un pollo pera (plátano, brea) (pop) gizdalin, modni norec; razvajen gosposki otrok
echar pollos dolgo spati, ne hoteti vstati
sacar (ali criar) pollos rediti piščance
está hecho un pollo de agua znoj kar teče z njega

popóln complete, full, whole, entire, total; (temeljit) thorough; (dovršèn) perfect; accomplished; consummate; (pravcat, pravi, skrajen) utter, absolute, downright; (število prisotnih) plenary

popóln lopov a thorough scoundrel
popóln mrk total eclipse
popóln norec a consummate fool
popóln tujec a perfect stranger
popólno znanje thorough knowledge

positive¹ [pɔ́zitiv] pridevnik (positively prislov)
določen, izrecen (ukaz), jasen, nedvoumen, trden (ponudba, obljuba itd.); brezpogojen, dokončen; resničen, stvaren, konkreten, dejanski; pritrdilen, privolilen; siguren, gotov; samozavesten, trdovraten, svojeglav
filozofija pozitivističen, neskeptičen, empiričen, ki sloni na izkušnjah; pozitiven, ki ima pozitivne lastnosti
pogovorno popoln, pravi (a positive fool pravi norec)
matematika pozitiven (positive sign znak plus)
fizika, elektrika, fotografija pozitiven
medicina pozitiven

filozofija positive philosophy pozitivizem, pozitivistična filozofija
slovnica positive degree pozitiv, prva stopnja pridevnika
pogovorno a positive nuisance prava nadloga
proof positive neovrgljiv dokaz
to be positive about s.th. biti gotov česa, trdno verjeti v kaj

právi, práva, právo verdadero; auténtico; apropiado; propio; adecuado; derecho

prava beseda la palabra apropiada
o pravem času a tiempo; en el momento oportuno; a propósito
pravi človek el hombre apropiado
pravi kot ángulo m recto
na pravem mestu en el lugar debido
pravi norec un verdadero tonto
prava pot el buen camino
prava stran (blaga) cara f, lado m derecho, (kovanca) anverso m, fam cara f

právcat regular, right, downright, real, actual, (pristen) genuine

pravi právcati detektiv a real, live detective
on je právcati medved he is a real bear of a man
to je právcati norec he is a regular fool

pure [pjúə] pridevnik (purely prislov)
čist, snažen; (moralno) nedolžen, neomadeževan, neoporečen; pristen, nepopačen; jasen, čist (stil)
biologija čistokrven, čiste rase; čist, teoretičen (npr. znanost)
glasba čistega zvoka, harmoničen; pravi, popoln

pure nonsense popoln nesmisel
by pure accident po golem naključju
a Simon pure pravi norec