Franja

grúdast (-a -o) adj. grumoso, zolloso, a zolla; appallottolato:
grudasta njiva campo zolloso
grudasto gorovje montagne a zolla

honōrō -āre -āvī -ātum (honor)

1. častiti —, počastiti —, proslaviti (proslavljati) koga, čast izkaz(ov)ati komu, odlikovati —, obdariti (obdarjati) koga: nos ad honorandum Serv., Sulpicium cohortatus est Ci., nemo virtutem non honorabat Ci., ita honoratā virtute L., laudibus honorare aliquem Ci., meque regnumque meum gloriā honoravisti S. si proslavil, h. aliquem sella curuli L., corpus humanis honoribus Vell., donis honoramur Cu., honorarit eos an deceperit Q., h. certantium quemque Suet., aliquem luctu, dignis muneribus Aur., legato honorari Icti. volilo dobiti; v paronomaziji: plebei scitum, quo oneratus sum magis quam honoratus L. ki me bolj teži kot odlikuje (prim.: onus est honos Varr.).

2. slaviti, proslaviti (proslavljati), (o)krasiti: diem illum L., lyram flore Petr. — Od tod

I. pt. pf. honōrātus 3, adv. -ē

1. (o osebah in stvareh) čaščen, spoštovan, cenjen, slaven, ugleden, častitljiv: Pl., viri Ci., nusquam est senectus honoratior Ci., qui apud me multo honoratior fuit Ci., honoratus et potens N., multo illustrior atque honoratior N., apud plebem … nihilo se honoratiorem fore L., h. collegae L., h. Achilles H. slavni, h. cāni (sc. capilli) O., stellae summo caelo honoratae O. ugledno na visoko nebo postavljene, vetus et honorata familia Suet.

2. (le o stvareh) časten, cenjen: praefectura non honorata Ci., dies h. V., Cl., h. militia T., honoratior militia L., Amm., decretum honoratissinium L., rus honoratum O. za častno darilo dana njiva, te honoratā memoriā prosequar Val. Max., h. ministeria Cu., locus honoratissimus Vell., honorata sedes, custodia T., honoratissimum assensūs genus T., quod filium … honorate custodierant T., honoratius cremari Val. Max., aliquem revocare honoratius Iust., filium eius … honoratissime excepit Val. Max.

3. occ. z visoko (častno) službo počaščen, — odlikovan, ki je na visoki stopnji: Lamp., vir Ci., O., honorati quattuor filii Ci., beati, qui honorati sunt Ci., h. praetor O., Cato honoratiori parēre maluit Vell., filios honoratissimos reliquit Vell., h. senes T., starejši dostojanstveniki, honoratiorum circulis adsistere Amm.; pesn. enalaga: honoratis laurea digna comis O. vreden, da krasi lase višjega oblastnika. —

II. gerundiv honōrandus 3 častivreden, cenjen, spoštovan; v superl.: Paul. Nol.

in-domitus 3 (in, domāre)

1. neukročen, divji: mulier Pl., equus H., iuvencae O., bos Val. Fl., iuvencus Col., pastores C., integri et indomiti T., gentes Sen. ph.; pesn.: Mars V. vroča bitka; ret.: ager T. neobdelana njiva.

2. metaf.
a) nepremagan: indomitae praebentur praemia dextrae O., nationes O.
b) razbrzdan, samopaš(en): animi cupiditates Ci., libido, furor(es) Ci., rabies H., licentia H., amor, irae O., ingenia Gallorum L., ignis O., eurus O., incendia vires indomitas posuere V.

3. neukrotljiv, nepremagljiv: adulescens Pl., mors H., animus T. krut, ira V., ignes Sil. silen, furor Amm., Hercules, Achilles Sen. tr., ille Iove genitus (= Hercules) Plin. iun., aurum igni indomitum Plin., Falernum Pers. neprebavljivo, tarditas Plin.

ječmen [ê] moški spol (ječména …)

1. rastlinstvo, botanika die Gerste (navadni Saat-Gerste, ječmen dvorednik Zweizeilige Gerste, ječmen šesterorednik Sechszeilige Gerste, obmorski Strand-Gerste, mišji Mäuse-Gerste, kolenčasti Roggen-Gerste)
njiva z ječmenom das Gerstenfeld

2. medicina das Gerstenkorn

lèžati lèžīm
1. ležati: ležati u krevetu, na postelji, na leđima, na zemlji, na samrti; grad slikovito leži; roba leži na skladištu; njiva leži na ugaru njiva je v prahi; ležati nasuprot, tvoja budućnost mi leži na srcu; u tom grmu leži zec za tem grmom tiči zajec
2. ležati, biti bolan za: ležati pjegavi, pegavi tifus
3. počivati: ovdje leži moj pokojni otac
4. biti: ležati u zatvoru; pivo leži u buradma
5. mirovati, biti neaktiven: vojska je ležala pod tvrđavom više tjedana
6. sedeti: kokoš leži na jajima
7. ležati (v zemljepisnem pomenu): grad leži na Dunavu
8. to mi ne leži to mi ne gre, ne prija

neobdelan² [è] (-a, -o) zemlja, tla: unbebaut, unbestellt, brach
biti neobdelan brach liegen, brachliegen
neobdelana njiva das Brachfeld, der Brachacker

neposeján (-a -o) adj. agr. non seminato; knjiž. inseminato:
neposejana njiva maggengo, maggese

nezorán (-a -o) adj. agr. non arato:
nezorana njiva maggese

njívica (-e) f dem. od njiva campetto, campicello; nareč. camporella

obseján (-a -o) adj. seminato:
s pšenico obsejana njiva campo seminato a grano

pièce [pjɛs] féminin kos, košček; drobec; sestavni del; zaplata; kovanec, novec; soba; napitnina; militaire top, kanon; (šahovska) figura; gledališka igra; listina

à la pièce po kosu; akordno
pièce à pièce kos za kosom
pièce anatomique (anatomie) preparat
pièce de blé njiva žita
pièce de, à conviction (juridique) dokaz(ilo)
pièce d'eau ribnik
pièce d'échecs šahovska figura
pièce d'identité osebni izkaz
pièce jointe priloga (pismu)
pièce justificative dokaz(ilo)
pièce de légitimation legitimacija
pièce manquée (technique) izvržek
pièce de monnaie, d'or kovanec, zlatnik
pièce de musique skladba
pièce officielle uradna listina
pièce d'un procès (pravdni) akti
pièce de rechange (technique) nadomestni del
pièce de séjour dnevna soba
pièces de service stranski prostori
pièce de théâtre gledališka igra (en 3 actes v 3 dejanjih)
pièce à tir rapide brzostrelni top
appartement masculin de trois pièces trisobno stanovanje
armé de toutes pièces (figuré, familier) na vse pripravljen
fait de pièces et de morceaux skrpan (iz zaplat)
maillot masculin une pièce enodelni kopalni kostim
ouvrier masculin aux pièces kosovni, akordni delavec
petite pièce (théâtre) enodejanka
tout d'une pièce iz enega kosa; brez prekinitve
de toutes pièces popolnoma
acheter un deux pièces kupiti dvosobno stanovanje
être aux pièces delati na akord; figuré muditi se (komu)
être tout d'une pièce (figuré) biti nepopustljiv
c'est la meilleure pièce de son sac to je njegov najboljši (so)delavec
être inventé de toutes pièces biti popolnoma izmišljen
donner la pièce à quelqu'un dati napitnino
faire pièce à quelqu'un zagosti jo komu; upirati se komu
mettre en pièces razbiti, na kose razdrobiti
rendre à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti komu milo za drago
tailler en pièces (militaire) uničiti, potolči
travailler à la pièce delati po kosu, akordno

pokopališč|e srednji spol (-a …) der Friedhof, (božja njiva) der Gottesacker; (vojaško Ehrenfriedhof, Gefallenenfriedhof, Heldenfriedhof, Soldatenfriedhof, judovsko Judenfriedhof)

púst (-a -o) adj.

1. deserto, brullo, desolato:
puste ceste strade deserte
pusta njiva campo incolto

2. desolato, vuoto; noioso; annoiato

3. (ki ne vsebuje maščobe) magro:
pusto meso carne magra

sperimentale agg. eksperimentalen, preizkusen, preizkuševalen:
campo sperimentale agr. preizkuševalna njiva
cinema sperimentale film eksperimentalni film
scienza sperimentale eksperimentalna veda

tiercé, e [tjɛ̃rse] adjectif

rimes féminin pluriel tiercées tercinske rime
champ masculin tiercé trikrat orana njiva

trèfle [trɛflə] masculin, botanique detelja; (pri kartah) križ, tref, deteljica; argot denar, tobak

trèfle à quatre feuilles štiriperesna deteljica
as masculin, roi masculin de trèfle križev as, kralj
champ masculin de trèfle njiva detelje
croisement masculin en trèfle, Trèfle križišče velikih cest v obliki deteljice, na ločenih nivojih

zasejáti to sow with seed

zasejan sown, sowed
ta njiva je zasejana s pšenico this field is under wheat

zōlla, zōlla f

1. gruda:
zolla erbosa ruša

2.
zolle agr. polje, njiva

3. kos:
zolla di zucchero kocka sladkorja

4. geol. plošča

ᾰ̓γρός, οῦ, ὁ [Et. lat. ager, njiva, nem. Acker] njiva, polje, zemlja; pl. zemljišče, posestvo na kmetih; ἐπ' ἀγροῦ, na kmetih (ruri).

Ἀκελ-δαμάχ = njiva krvi.