Franja

Zadetki iskanja

  • modique [mɔdik] adjectif neznaten, nepomemben; zmeren, slaboten, majhen; nizek (cena)

    pour la modique somme de 50 francs za nizko, skromno ceno 50 frankov
    salaire masculin modique majhna plača
  • morceau [mɔrso] masculin kos; košček; del; grižljaj; zalogaj; figuré odstavek, odlomek; mesto (v knjigi)

    un beau morceau de femme čedna, lepa ženska
    pour un morceau de pain (figuré) za smešno nizko ceno
    morceaux choisis de ... izbor iz ...
    morceau friand (figuré) slasten kos, slaščica
    aimer les bons morceaux imeti rad dobre (kose) jedi
    avoir ses morceaux taillés točno shajati (s svojimi dohodki)
    casser, manger, lâcher le morceau (populaire) priznati prestopek, razkriti kaj
    c'est un morceau de roi to je izvrsten kos
    enlever le morceau (familier) odnesti (dober) posel, dobro kupčijo napraviti
    être fait de pièces et de morceaux biti nepovezan, neenoten
    manger, prendre un morceau (familier) málo jesti (za obed)
    mettre en morceaux razbiti, razkosati
    s'ôter les morceaux de la bouche odtrgati si od ust
    réduire en mille morceaux razbiti na tisoč koscev
    rogner, tailler les morceaux à quelqu'un držati koga na kratko
  • mrazišče samostalnik
    meteorologija (območje z nizko temperaturo) ▸ fagyzug
  • naklad|a1 ženski spol (-e …) die Auflage (Aufl.), Druckauflage; (majhna Kleinauflage, milijonska Millionenauflage, celotna Gesamtauflage, množična Massenauflage)
    naklada/višina naklade die Auflage(n)höhe
    ostanek naklade die Restauflage
    izdati novo naklado wiederauflegen
    ki ima nizko/visoko naklado auflagenschwach/auflagenstark
  • natalité [-lite] féminin število rojstev, rodnost, nataliteta

    pays masculin à forte, faible natalité dežela z visoko, nizko nataliteto
    natalité (il)légitime število (ne)zakonskih rojstev
  • nȉpodašto prisl. nipodašto uzeti nizko oceniti
  • niz|ek (-ka, -ko) niedrig (tudi figurativno); tief, [tiefstehend] tief stehend, tiefliegend; flach; klein
    nizke postave klein von Wuchs, kleinwüchsig, kleingewachsen
    nizka obala geografija die Flachküste
    nizki breg geografija das Flachufer
    nizko gorstvo geografija niedriges Gebirge
    Nieder- (vodostaj das Niederwasser), nieder- (z nizkim številom vrtljajev niedertourig), -niedrig (po rangu rangniedrig)
    z nizkim tališčem niedrigschmelzend
    z nizkim vreliščem leichtsiedend
    z nizko naklado auflagenschwach
    nizki … rastlinstvo, botanika Zwerg-
  • nízek bas, peu élevé ; (sloj) inférieur, humble, obscur ; (misli…) vil, trivial, vulgaire, abject ; (cene) bas, modéré, modique

    nizkega rodu d'humble origine
    po najnižji ceni au plus juste prix, au prix le plus bas (ali minimum)
    nizko leteti voler bas
  • nízek (-zka -o)

    A) adj.

    1. basso; piccolo; poco profondo:
    nizko čelo fronte bassa
    nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
    nizka voda acqua poco fonda
    čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
    preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

    2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
    nizka cena prezzo basso
    nizka kakovost qualità scadente
    nizka naklada piccola tiratura

    3. nižji (primernik) inferiore:
    nižji čin grado inferiore
    nižje sodišče tribunale di primo grado
    nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
    šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

    4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
    biti nizkega rodu essere di umile origine
    opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

    5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
    nizki nagoni bassi istinti

    6. nižji (primernik) biol. inferiore:
    nižje oblike življenja forme di vita inferiori
    nižje živali invertebrati
    elementarna, nižja matematika matematica elementare
    nižji delavec manovale
    voj. nižji oficir subalterno
    voj. nižji podoficir graduato
    knjiž. nižji sloji plebe
    hist. nižji vazal valvassore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
    grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
    meteor. nizka megla nebbia bassa
    elektr. nizka napetost bassa tensione
    meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
    ekon. nizki donos basso rendimento
    lov. nizki lov caccia minuta
    šport. nizki start partenza bassa
    šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
    nizek naslanjač marquise
    hidr. nizek vodostaj magra
    nizek ženski čevelj ballerina
    bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

    B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
    nižji (podrejeni) i subalterni
    na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile
  • nízek bajo

    po nizki ceni a bajo precio
    po najnižji ceni a precio ínfimo
    šolski nižji razredi los grados elementales
    nizek pritisk (napetost) baja presión f (tensión f)
    nizko leteti volar bajo
  • oblák cloud

    brez obláka, oblákov cloudless, serene
    nizko ležeči obláki aeronavtika low cloud level
    gradovi v oblákih (figurativno) castles in Spain
    tvorba oblákov cloud formation
    utrganje oblákov a cloudburst
    zidanje gradov v obláke (figurativno) building castles in the air, wishful thinking
    dvigati se visoko pod obláke to rise high into the sky
    kriki so se dvignili do oblákov the shouts made the welkin ring
    leteti nad obláki aeronavtika žargon to fly over the top
    (po)let nad obláki over-the-top flight
    obláki se kopičijo the clouds are baking up
    iz oblákov pasti (figurativno) to drop from the clouds
    oblák se je utrgal there was a violent downpour
    zidati gradove v obláke to build castles in the air
    živeti v oblákih (figurativno) to be (ali to have one's head) in the clouds
  • oglavje samostalnik
    (del pokrivala) ▸ korona, kalapkorona
    okroglo oglavje ▸ kerek korona, kerek kalapkorona
    nizko oglavje ▸ alacsony korona, alacsony kalapkorona
    klobuk z nizkim oglavjem ▸ alacsony koronájú kalap
    klobuk z okroglim oglavjem ▸ kerek koronájú kalap
    avba s krožnikastim oglavjem ▸ tányér alakú koronás főkötő
    rob oglavja ▸ kalapkorona széle
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

    au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
    arbre masculin à pain krušno drevo
    pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
    long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
    petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
    pain des anges, céleste (religion) hostija
    pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
    pain de beurre štruca masla
    pain azyme opresni kruh (pri Judih)
    pain bis mešan, otrobov kruh
    pain blanc bel kruh
    pain de boulanger pekovski kruh
    pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
    pain chapelé hrustav kruh
    pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
    pain d'épice medenjak
    pain frais svež kruh
    pain de fromage hleb sira
    pain grillé pražen, popečen kruh, toast
    pain long dolga štruca kruha
    pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
    pain de mie kruh s tanko skorjo
    pain mollet, à la reine mlečni kruh
    pain de munition vojaški kruh, komis
    pain noir črn, ajdov kruh
    pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
    pain rassis, dur star kruh
    pain de régime dietičen kruh
    pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
    pain sec kruh brez dodatka
    pain de savon kos mila
    pain de seigle ržen kruh
    pain de sucre čok sladkorja
    pain de trouille oljne tropine
    pain viennois bel mlečen kruh
    avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
    avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
    coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
    demander, mendier son pain živeti od miloščine
    gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
    gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
    manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
    ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
    s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
    faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
    promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
    se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje
  • parvus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, neznaten), komp. je nadomeščen z minor -us, superl. z minimus 3 (prim. gr. μείων in lat. minuō)

    I. adj.

    1. majhen, mali (naspr. amplus, magnus) Varr., Pl., Plin. idr., p. iumenta C., puella O. (naspr. longissima), corpus H., Delos parva insula Ci., Hibernia dimidio minor quam Britannia C., minima tela L., minima altitudo fluminis C.; pren.: minor capitis H. = capite deminutus (gl. dēminuō).

    2. malo časa trajajoč, (časovno) kratek: Ter., Lucan., Val. Fl. idr., p. patientia Ph., mora Ci., tempus Lucr., pars noctis C., dies sermone minor fuit O., minima pars temporis C., minimum tempus Ci.

    3. (po številu, količini, teži) majhen, neznaten: Plin. idr., p. numerus navium N., manūs S., copiae N., S., minor numerus militum Auct. b. Alx., minimus numerus L.; tudi = malo česa: parvus, minimus cibus O., p. sucus Plin., cruor Lucan., minimus sanguis Iuv. prav malo krvi, najmanjša kapljica krvi.

    4. (po vrednosti) majhen = neznaten, malovreden, ničev, malenkosten: Pl., Ter., Auct. b. Alx. idr., parva dona ali munera O., H., paucae et parvi pretii res L., parvo vendere pretio Ci.; metaf.: negotium minus Ci., minor labor Ci., minimis momentis maximae inclinationes fiunt Ci.; occ.: vox O. tih, slab, animus H. malodušnost, parvi animi haberi H. veljati za malodušneža.

    5. (po starosti) majhen, mlad: Varr., Iust., Cat., Lucr., Sen. ph. idr., puer Ci., liberi S., aetas minor Ambr., Lact. mladost, mlada leta, aetate minor O., natu minor, natu minimus Ci. mlajši, najmlajši, filia minor Ptolemaei regis C. mlajša, minor herus mladi gospod (= hišni sin), naspr. herus maior stari gospod (= hišni gospodar): Kom., minor uno mense vel anno H. (za) eno leto mlajši, aliquot annis minor natu Ci. (abl. mensurae) (za) nekaj let mlajši; toda: minor viginti annis Icti. ali minor XXX annis natus Ci. ali minor XXV annis natus N. (abl. comparationis) mlajši kot 20 ali 30 ali 25 let = še ne 20 ali 30 ali 25 let star; prim.: minor L annos natus Front., obsides minores octonum denum annorum L. mlajši kot 18 let, še ne 18 let stari; minor abs. kot jur. t.t. = še ne polnoleten, mladoleten, nedoleten, kot subst. mladoletnik, nedoletnik.

    6. (po stanu, imetju, veljavi pri drugih) majhen = nizek, nizkega stanu, nizke, nižje vrste, boren (naspr. magnus, amplus): senator Auct. b. Afr., domus (rodbina) O., numen O., parvos deos coronantem H., parvo sub Lare H., p. penates O., Lares Iuv., di minores O., hoc studium parvi properemus et ampli H. nizki in visoki, qui Neronem … quasi minores (manj imenitni ljudje) evasere T.; tako tudi minores duces T.; minor z abl. comparationis: ki manj velja, nižji, slabši kot kdo (od koga), sledeč komu, za kom, podložen, podvržen, podrejen, podrejajoč se komu: inventore minor H., te minor H., dante minor H.; occ.: verba minora O., Pr. ponižnejše, pohlevnejše, p. carmen H. nizka, lahka, operosa parvus carmina fingo H. pesnik nevisokega duha, animus consiliis minor H. ne kos, minor cedo monitis Val. Fl., minor in certamine H. podrejen, podlegel; minor z inf. = ne kos, nedorasel: tanto certare minor H., heu fatis superi certare minores Sil. Adv. parvē malo, malce, na kratko: p. flecti Vitr., parvissime memorare Cael.

    II. subst. raba

    1. parvus -ī, m
    a) mladič, deček, fant, otrok: Ci., memini mihi parvo Orbilium dictare H.; od tod a parvo L. in a parvis Ter., Ci. od malega, od mladih nog (let), od mladega, od mladosti; komp. minōres -um, m mlajši (mladi) ljudje: censor castigatorque minorum H., utque ego maiores, sic me coluere minores O.; pa tudi = otroci: Sil., Lact.; occ. potomci, potomstvo: huius meminisse minores V.
    b) mož nizkega stanu, prostak, siromak: neque ulla est aut magno aut parvo (bogatina ali siromaka) leti fuga H., parvum parva decent H.; minor -oris, m mož nizkega stanu (reda), manjši, nižji (mož): misericordia apud minores magis valebat T. pri nižjih stanovih (slojih), minor ordine O., ut minor (podložnik) et potestatem numinis prae se ferens T., cum in secundis (sc. rebus) minores fuissent T. podaniki.

    2. parvum -ī, n malenkost, málost (malóst), majhen del(ež): Lucan., Sen. ph. idr., contentus parvo Ci. idr., vivitur parvo bene H. ob malem, z malim = parvo beati H., parvo potens V. v ubožnosti bogat, parvo plures L. = neklas. za paulo plures nekaj več (njih), parvo post Plin. kmalu potem (o subst. gl. zgoraj pod minus). Poseb. zveze: parvi refert Ci. (gl. rēfert), parvi esse N., Ci. malo veljati, parvi aestimare Ci. ali pendere Ter., S. ali ducere Ci. ali facere Kom. malo čislati (ceniti), za malo šteti, prezirati, zaničevati, parvo vendere, vēnire Ci. ali emere H. za nizko ceno, po nizki ceni, poceni, parvo constare Sen. ph. malo stati, predstavljati dober nakup (naspr. magno constare Sen. ph. veliko stati, drag biti); v komp.: minoris facere, putare Ci., aestimare N., ducere S., minoris vendere, vēnire, emere, redimere Ci; v superl.: minimi facere Pl., minimo emere Pl., Ci., minimo aestimare itd. Ci. Superl. minimum -ī, n prav malo, zelo malo, najmanjša stvar(ca) (las, betvica, kanček ipd.): Ter., minimo contentum vivere Ci., minimo minus Ap. za las.

    3. parva -ōrum, n majhne stvari, majhno: si parva licet componere magnis V.; preg.: minima de malis (sc. eligenda sunt) Ci.

    III. adv. raba. V poz. se uporablja acc. n. v vulg. obl. parum (gl. parum) kot adv., lahko tudi komp. minus; superl. minimum najmanj, prav malo, zelo malo: praemia apud me m. valent Ci., non minimum commendat N. res zelo, ne m. quidem Ci. kratko malo nikar, kratko malo ne, nikakor ne, vsekakor ne, ita fiunt omnium partes minimum octoginta et una, et quidem necessariae nec parvae Varr. najmanj, vsaj.

    Opomba: Pravi, prvoten, a nenavaden komp. parvior: Cael.; superl. parvissimus: Varr., Lucr., Cael.; adv. parvissime: Cael.; star. superl. minerrimus: P. F.; okrepljeni superl. minimissimus: Arn. in poznolat. pisci (prim. poznogr. superl. ἐλαχιστότατος).
  • pasti1 (padem) padati

    1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, niedersinken, niederfallen, herunterfallen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken, vznak hintenüberstürzen, hintenüberfallen); pri plezanju ipd.: abstürzen; na kolena, nos: hinfallen, hinschlagen, stürzen; komu na glavo ipd.: einstürzen auf; strmoglavo: herabstürzen; treščiti navzdol na: aufschlagen auf; z veliko silo - iz letala, vozila: hinausgeschleudert werden
    globoko/nizko pasti tief sinken, tief gefallen sein (tudi figurativno)
    figurativno pasti iz oblakov aus allen Wolken fallen
    pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen
    pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno, saj nisem na glavo padel ich bin ja nicht auf den Kopf gefallen)
    pasti na kolena auf/in die Knie sinken
    pasti na noge auf die Füße fallen (tudi figurativno)
    pasti naprej vornüberfallen, nach vorn sinken
    pasti na rit aufs Kreuz fallen, figurativno von den Socken sein
    pasti na tla auf den Boden fallen, šport zu Boden gehen (tudi figurativno)
    pasti nazaj zurückfallen, zurücksinken

    2. (spustiti se) zavesa: fallen

    3. (znižati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen
    vrednost pade čemu (etwas) sinkt im Wert

    4. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; v vojni: im Kriege bleiben; od izčrpanosti: hinfallen, umfallen, (umreti) tot umfallen
    pasti skup (pasti v nezavest, sesesti se) umkippen, zusammenbrechen, zusammenfallen, zusammenklappen
    pasti v nezavest in Ohnmacht fallen, wegkippen

    5. pri izpitu: durch ein/das Examen fliegen, bei einer/der Prüfung durchfallen

    6. funkcionar, dostojanstvenik, dekle: zu Fall kommen

    7. pogled, senca, sum, strel: fallen

    8.
    pasti po kom: sich auf (jemanden) stürzen

    9.
    pasti v kako zadevo, čudno reč: hineinschlittern (in)

    10.
    pasti v (planiti v) hereinplatzen
    pasti v besedo (skočiti v besedo) ins Wort fallen
    pasti okrog vratu (planiti) um den Hals fallen

    11. (priti) fallen
    pasti v kremplje in die Klauen fallen
    pasti v naročje in den [Schoß] Schoss fallen
    pasti v nemilost in Ungnade fallen
    pasti v roke in die Hand fallen
    pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen
    pasti v ekstazo in Ekstase geraten

    12. (bosti)
    pasti v oči ins Auge springen, auffallen
    |
    figurativno pasti v vodo ins Wasser/unter den Tisch fallen
    figurativno stati in pasti z stehen und fallen mit
    figurativno kocka je padla der Würfel ist gefallen
    ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein/Zacken aus der Krone fallen
    figurativno srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
    mrena mu je padla z oči ihm fiel es wie Schuppen von den Augen
    figurativno jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
    nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen
    pasti z lune vom Mond gefallen sein
    X ni na gobec padel X ist nicht auf den Mund gefallen
    pasti iz vloge aus der Rolle fallen
    pasti iz vseh oblakov aus allen Wolken fallen
    kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade wer andern eine Grube gräbt, fällt selbst hinein
    kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall
    | ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejeti, upasti, zapasti
  • pásti1 (padem) to fall; to drop; to slump; to tumble; to decrease, to decline; (vpliv) to wane; to ebb; (cene) to go down, to depreciate; to sink

    pásti s konja to fall off (ali from) a horse, to be spilled, to come a cropper; (z višine) to topple down
    pásti v boju to fall in action; (strel) to be heard; (v šoli) to do badly, to come down; (pri izpitu) to fail, to be ploughed
    padel je na bojnem polju, na bojišču he was killed on the battlefield
    pásti komu v besedo to interrupt someone
    pásti po dolgem in širokem na tla to fall spread-eagled on the floor
    pásti komu na hrbet to attack someone from behind, to stab someone in the back
    pásti v oči to catch the eye
    padel je z drevesa he fell from a tree
    pásti v nezavest to faint, to swoon
    pásti na nos to fall on one's face
    padel sem v nemilost pri njem I lost his favour
    padel je na izpitu he failed his examination
    kocka je padla (figurativno) the die is cast
    pásti na noge (tudi figurativno) to land on one's feet
    pásti na zemljo to fall on the ground
    novoletni dan pade na četrtek New Year's Day falls on a Thursday
    otrok je padel the baby has fallen over (ali has had a tumble)
    nizko pásti, globoko pásti (figurativno) to come down in the world, to sink low
    to mi je padlo v naročje (figurativno) I got it without effort (ali without exertion)
    padlo mi je na pamet, na um it suddenly struck me, it mashed through my mind, the thought struck me
    pásti v pozabo to fall into oblivion, to fall into disuse
    padla mu je okoli vratu she embraced him, she threw her arms round his neck
    pásti na kolena to kneel down
    pásti na kolena pred... to fall on one's knees before..., to prostrate oneself before...
    padel je sovražniku v roke he fell into the hands of the enemy
    to mi je kot z neba padlo (figurativno) it came as a windfall to me, it came like a godsend to me
    sekira mi je padla iz rok the axe dropped from my hand
    sekira mu je padla v med (figurativno) he sees his most fervent desires fulfilled, he is favoured by luck
    pásti v nemilost to fall into disfavour
    pásti v zmoto to fall into error
    pásti pod zakon to come under a law, to fall within the scope of a law
    zastor je padel the curtain has dropped
    vlada je padla the government has been overthrown
    nisem na glavo padel (figurativno) I am no fool
    jabolko ne pade daleč od drevesa (figurativno) like father, like son
    pazi, da ne padeš! mind you don't fall!
  • pedazo moški spol kos; grižljaj

    pedazo de animal, pedazo de bruto, pedazo de bárbaro (fig) govedo, teleban, surovina
    el pedazo de mi alma (ali corazón), pedazo de mis entrañas moj ljubček, moj srček
    pedazo de pan fig dobrodušen človek
    por un pedazo de pan za smešno nizko ceno, zastonj
    pedazo por pedazo kos za kosom
    poner un pedazo a nekaj zakrpati
    caerse a pedazos do smrti utrujen biti
    hacer pedazos razkosati, uničiti; preprečiti (načrte)
    hecho pedazos nadvoje, narazen
    a pedazos, en pedazos v kosih
    hacerse pedazos pop konec vzeti
  • pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

    1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

    2.
    a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
    b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
    c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

    3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

    4. metaf.
    a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
    b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.
  • péti1 cantar

    glasno (tiho) peti cantar en voz alta (a media voz)
    prav peti entonar, cantar bien
    napačno peti desentonar, desafinar, fam berrear
    visoko (nizko) peti cantar con voz aguda (con voz de bajo)
    peti z lista repentizar una canción
    peti na ves glas cantar a plena voz
    komu hvalo peti cantar las excelencias de alg
    peti ob klavirski spremljavi cantar con acompañamiento de piano