Franja

Oenōnē -ēs, f (Οἰνώνη) Ojnóna

1. frigijska nimfa, hči rečnega boga Kebrena, ljubica Parisa, ki jo je nazadnje zapustil: O., Suet.

2. drugo ime za otok Ajgina: Plin.

Ōpis -is, acc. -im, f (Ὦπις) Ópis

1. nimfa v Dianinem spremstvu: V.

2. Najada: V.

Panopē² -ēs, f: O. ali Panopēa -ae, f: V. (Πανόπη, Πανόπεια) Pánopa, Panopéja, morska nimfa.

Pēgasus¹ in Pēgasos: O. (acc. -on) -ī, m (Πήγασος „studenčni konj“, prim. gr. πηγή) Pégaz, krilati konj, ki je nastal iz krvi od Perzeja obglavljene Gorgone Meduze in z udarcem svojega kopita odprl na Helikonu izvir Hipokrena (= „konjski izvir“), ki je navduševal k pesništvu in petju: C., H., Hyg.; apel.: o hominem fortunatum, qui eiusmodi nuntios seu potius Pegasos (krilate, urne sle) habeat! Ci.; Pégaz kot ozvezdje: Hyg.; kot ime mitoloških krilatih konjev v Etiopiji: Plin. — Od tod adj. Pēgasēius 3 (Πηγασήϊος) pégazovski, pesn. = pesniški: melos Pers. Pēgasēus 3 (Πηγάσειος) pégazovski, Pégazov: Plin., Cl., volatus Cat., Pegaseo gradu Sen. tr. s „krilatim“ korakom = z urnim (s pospešenim) korakom. Pēgasis -idis, f (Πηγασίς) pégazovska: Mart., undae O. izviri Muz (npr. Hipokrena, Aganipa); pl. subst. Pegasides -um, f Pegazíde = Múze: O., Pr.; toda Pegasis Oenone O. studenčna nimfa, povodkinja.

Perimēle -es, f (Περιμήλη) Periméla, nimfa, Hipodamantova hči, ki je bila spremenjena v otok z istim imenom: O.

Peristera -ae, f (Περιστερά) Perístera, nimfa, ki jo je Venera spremenila v goloba: Lact.

phiala -ae, f (gr. φιάλη) čaša s širokim dnom, torilce, skodelica, fíala: Plin., Mart., Iuv.; kot nom. propr. Phialē -īs, f Fíala, neka nimfa: O.

philyra (philura) -ae, f (tuj. φιλύρα lipa) lipa (čisto lat. tilia), meton. lipovo ličje kot vezivo za vence: O., Plin., nexae philyrā coronae H.; tudi kot list(i) za pisanje: Ulp. (Dig.), Paul.; od tod metaf. philyrae v pisalne liste predelane kože papirjevega drevesa: Plin. — Kot nom. propr. Philyra -ae, f (Φιλύρα) Fílira, drevesna nimfa, Okeanova hči, s Saturnom mati Kentavra Hirona, spremenjena v lipo: Hyg., Serv. — Od tod adj. Philyrēius 3 (Φιλυρήϊος) Fílirin, fílirski: heros (= Chiron) O., tecta O. Hironova; metron. Philyridēs, pri pesnikih iz metričnih ozirov tudi Phīlly̆rĭdēs -ae, m (Φιλυρίδης) Filírid (Filiríd) = Filirin sin = Chiron: O., V., Mart., Pr.

pit|a² ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Pitta (angolska Angolapitta, deveterobarvna Neunfarbenpitta, mavrična Regenbogenpitta, modra Blaupitta, nimfa Nymphenpitta)
krpasta pita Lappenpitta (svilnata Seiden-Lappenpitta)
novozelandska pita Neuseelandpitta

Potamēis -ēidis, f (ποταμηΐς) ali Potamis -idis, f Potaméida, Potámida = rečna nimfa (vila): Lact.

Psamathē -ēs, f Psámata

1. hči argivskega kralja Krotopa: pater Psamathes O.

2. morska nimfa, Fokova mati: O.

3. studenec blizu Psamatunta v Lakoniji: Plin., Val. Fl.

Rhodopē -ēs, f (Ῥοδόπη) Ródopa

1. visoko gorovje v Trakiji med Nestom in Hebrom (zdaj Rodopi): O., V., Mel., Amm., Fl.; meton. Trákija: Stat., Rhodope miratur Orphea V. — Od tod adj.
a) Rhodopēius 3 ródopski, rodopéjski, pesn. = tráški, tračánski, trákijski: vates, heros (o Orfeju) O., regna O. = Trakija.
b) Rhodopēus 3 ródopski, rodopéjski: saxa Lucan. — Soobl. Rhodopa: Eutr., Amm.

2. nimfa rodopskega gorovja: O.

Rhodos in Rhodus -ī, f (Ῥόδος)

1. Ródos, znameniti otok ob jugozahodni obali Male Azije z istoimenskim glavnim mestom (zdaj Rodos): Ci., C., L., Plin., H., O. idr. — Od tod adj.
a) Rhodius 3 (Ῥόδιος) z Ródosa izhajajoč (izvirajoč, prihajajoč), ródoški, ródijski: T., Varr., O., Gell., Col., Suet., uva V., Rhodii oratores Ci. (ki ubirajo srednjo pot med atiško jedrnatostjo in azijsko razvlečenostjo); subst. Rhodius -iī, m Rodošán (Ródošan), Ródijec: Sen. ph.; pl.: Ci. idr.
b) Rhodiacus 3 (Ῥοδιακός) z Ródosa izhajajoč (izvirajoč, prihajajoč), ródoški, ródijski: Vitr., Plin.
c) Rhodiēnsis -e z Ródosa izhajajoč (izvirajoč, prihajajoč), ródoški, ródijski: hospes Suet., civitas Gell.; pl. subst. Rhodiēnsēs -ium, m Rodošáni (Ródošani), Ródijci, preb. otoka Rodos: Ca.

2. Róda, nimfa otoka Rodos, ljubica sončnega boga: O.

Sagaris -is, acc. -im, abl. -ī, m (Σάγαρις) Ságaris

1. (zdaj Sakarya), reka v Mali Aziji, ki se izliva v Črno morje: O., M. – Soobl. Sangarius -iī, m (Σαγγάριος) Sangárij (L.) in Sangaris -is, m (po drugih Sagiarius -iī, m) Sángaris (Sagiárij): PLIN. – Od tod
a) Sagarītis -idis, f sagaríška, sagarítska: nympha O. nimfa reke Sagaris, v katero se je zaljubil Atis (Attis).
b) Sangarius 3 sangárijski: puer (= Attis): STAT.

2. ime Trojanca, Enejevega tovariša: V.

Salmacis -idis, f (Σαλμακίς) Salmákida

1. znamenit vrelec v Kariji, ki je baje imel moč, da je pomehkuževal: VITR., STAT., FEST., Salmacis obscenae undae (gen. qualitatis) O., (prim. O., Metamorphoses 4, 285–286). Od tod metron. Salmacidēs -ae, m Salmákidin sin, apel. = mehkuž, mehkužec, mehkužnež, mehkužnik, mehkužen človek: ENN. AP. CI.

2. nimfa vrelca Salmakida: O. (z voc. Salmaci).

Scylla -ae, f (Σκύλλα) Skíla, Scíla

1. kleč ob vhodu v sicil(ij)sko morsko ožino nasproti Haribde, zelo nevarna za mornarje: S. FR., V., PR., SEN. PH., MEL., PLIN. idr., Scylla latus dextrum, laevum inrequieta Charybdis infestant O.; metaf.: obloquiorum Scyllae SID. Pooseb. nimfa, Forkova (Phorcus) hči, ki jo je Kirka iz ljubosumnosti spremenila v pošast s psi ob spodnjem telesu: CI., V., TIB., LUCR., HYG. idr., utinam ... nos Scylla rapax canibus misisset edendos! O., cinctaque saevis Scylla rapax canibus Siculo latrare profundo (sc. dicitur) O.

2. hči megarskega kralja Niz(os)a, ki je bila za kazen spremenjena v ptiča Kirisa (ciris). Bila je zaljubljena v Minosa, ki je na svojem vojnem pohodu proti Atenam osvojil tudi Megaro in oblegal Nizejo, kamor je bil pobegnil Nizos; očetu je odstrigla rdeče lase, na katerih je temeljila njegova sreča in blaginja njegove države, ter tako zakrivila, da je oče umrl, Minos pa je osvojil Nizejo: PS.-V. (Ciris), HYG. idr., impia nec tragicos tetigisset Scylla cothurnos, ni patrium crinem desecuisset amor O. Pesniki pogosto zamenjujejo obe Skili, npr.: Scyllam Nisi, ... succinctam latrantibus inguina monstris V., quid mirum in patrios Scyllam saevisse capillos candidaque in saevos inguina versa canes? PR., per nos Scylla patri canos furata capillos pube premit rabidos inguinibusque canes O. (prim. O. Artis amatoriae liber 1, 331–332; LUCR. 5, 893).

3. Danaida: HYG.

4. ime ladje: V. (Aeneis 1, 122).

5. otok v Egejskem morju: PLIN. – Od tod adj. Scyllaeus 3 (Σκυλλαῖος) skílski (scílski), Skílin (Scílin)

1. = Forkove hčere: rabies V., undae LUCAN. ob Siciliji, antra, litus SIL., monstra STAT.; metaf.: Scyllaei obtrectatorum canes HIER.; subst. Scyllaeum -ī, n kleč Skíla, Scíla; metaf.: ne in Scyllaeo illo aeris alieni ... adhaeresceret CI.

2. = Nizo(so)ve hčere: Scyllaea rura STAT. = megarska. Subst. Scyllaeum -ī, n Sciláj, predgorje (rt) v Argolidi pri Trojzenu (Troezēn): L., PLIN.

Symaethus -ī, m (Σύμαιϑος) Simájt (Simét), glavna reka vzhodne obale Sicilije, ki izvira ob vznožju Etne in se izliva v morje južno od Katanije: Sil., Serv. — Soobl. Symaethum -ī, n: Plin. — Od tod adj.
a) Symaethēus 3 (Συμαίϑεος) simajtéjski (simetéjski), simájtski (simétski): aquae O. Simajtovi pritoki.
b) Symaethis -thidis, f simájtska (simétska): nympha (= nimfa reke Simajt (Simet)) O.
c) Symaethius 3 simájtijski (simétijski), simájtski (simétski): Sȳmaethia flumina V. Simajtovi (Simetovi) pritoki, heros (= Acis Akis (Akid), sin nimfe reke Simajt (Simet)) O.; od tod subst. Symaethiī -ōrum, m Simájtijci (Simétijci), Posimájtijci (Posimétijci), preb. ob Simajtu (Simetu): Plin.

sȳrinx -ingis, acc. -inga, f (tuj. σῦριγξ)

1. trst; od tod kot nom. propr. Sȳrinx Sirínga, nimfa, ki jo je ljubil Pan; njene sestre so jo spremenile v trst: O. (= Canna dea Ap.). Soobl. sȳringa -ae, f
a) trst, kot medic. t.t. α) trst za vbrizgavanje in meton. vbrizgavanje: P. Veg. β) fistula, votel tvor: Plin. Val., Th. Prisc.; enako tudi v soobl. sȳringia -ae, f: Plin. Val. in sȳringiō -ōnis, f: Plin. Val.
b) kot nom. propr. Sȳringa -ae, f Sirínga = Sȳrinx: Serv.

2. pl. sȳringēs -um, f (pod)zemeljske razpoke ali votline, starejše póčenice: Amm.

Thalīa in Thalēa -ae, f (Θάλεια = bujna, cvetoča) Talíja, Taléja

1. Muza veselega in šaljivega pesništva, komedije: V., O., Serv., Fest.

2. morska nimfa: V.

3. ena od Gracij pri Heziodu: Sen. ph. (z acc. Thalian).

Thēbē -ēs, f (Θήβη) Téba

1. nimfa, ljubica rečnega boga Azopa, po kateri so baje imenovane bojotijske Tebe: O.

2. soproga Aleksandra, tirana v Ferah (Pherae): Ci., Val. Max.

3. mestno ime; gl. Thēbae.