Franja

infermità f

1. med. bolezen:
infermità mentale slaboumnost

2. pren. nesreča, nadloga

3. pren. (duhovna) slabost, medlost

infortune [ɛ̃fɔrtün] féminin (nenadna) nesreča, nezgoda; pluriel udarci usode

compagnon (ali: frére) masculin, compagne (ali: sœur) féminin d'infortune tovariš (brat), tovarišica (sestra) v trpljenju, v nesreči

infortunio m (pl. -ni)

1. nesreča, nezgoda:
assicurazione contro gli infortuni nezgodno zavarovanje

2.
infortunio finanziario, economico finančni, gospodarski polom, zlom, krah

infortunio moški spol nesreča, nezgoda, smola

īnfortūnitās -ātis, f (in, [priv.], fortuna) nesreča (naspr. felicitas): Gell.

īnfortūnium -iī, n (preko adj. īnfortūnus iz fortuna)

1. nesreča, nezgoda, nadloga, zlo, žal: Ap., Amm., Macr., Cod. Th., tunc tua me infortunia laedent H.

2. occ. (evfem.) kazen, batine: ni pareat patri, habitorum esse infortunium L., ferres infortunium Ter. slabo se ti bo godilo, invenies infortunium Pl., infortunio aliquem mactare ali multare Pl.

jâd m
1. žalost, skrb, trpljenje: svaki svoje jade najbolje znade; u ovim kućama sve jad i nevolje
2. težava: to mi zadaje mnogo jada
3. nesreča, revščina: olakšati komu bijedu i jad
4. ubožec, ubogo ljudstvo: to malo -a što je ostalo poslije kosovskoga boja, ta raja, to smo mi
5. učiniti od koga trista -a hudo kaznovati koga, uničiti koga; ni po -a ako je samo to še dobro, če je samo to; na jedvite -e z veliko težavo; šaka -a nekaj malega, neznatnega: to će o nama odlučiti veliki, mi smo tu mali, šaka -a

jinx¹ [džiŋks] samostalnik
ameriško, pogovorno človek (stvar), ki prinaša nesrečo; smola, nesreča, urok

to break the jinx premagati urok
to put a jinx on uročiti koga

kijámet m (t. kyjamet, ar.)
1. konec sveta, sodni dan: tvoje će se ime spominjati do -a
2. nesreča, poguba: preturili smo mnogo kijame ta preko naših glava
3. neurje, nevihta: napolju se digao strašan kijamet
4. direndaj: ne mogu naći prijatelja u ovom -u
5. množica: bijaše u nje presvlakača s kijamet manjih i većih zakrpa
6. nerazumljiva zavijanja, nerazumljive besede: advokati govore čudne -e, što ih nikad čuo nisam

lābēs -is, f (lābī)

I. abstr.

1. padec, udor, posedanje, used, useda: terrae L., agri Privernatis Ci., labes (pl.) aut repentini terrarum hiatus Ci., tantos terrae motus factos esse, ut … multis terrae locis labes factae sint terraque desederint Ci., labem dare Lucr. pasti, podreti se, l. ruinarum Iust., montium Symm.; occ. izguba semena, spermatoreja, semenotok: lectum perminxi imposuique pudendam pellibus labem Luc.; naliv dežja: labes imbris e caelo Arn.; pren.: hinc mihi prima mali labes V. prvi naval nesreče, haec illi prima mali labes, hoc initium … ruinae fuit Iust.

2. metaf. poguba, pogibel, uničenje, poraz, propad, propast, nesreča, škoda, okvara, kvar: quarta pernis pestis veniet, quanta labes larido! Pl., metuo legionibus labem Enn., videtis, in tabella iam ante quanta sit facta labes Ci., an innocentiae labem aliquam aut ruinam fore putatis? Ci., an … tu ad illam labem atque eluviem civitatis sine summa vi pervenire potuisti? Ci., an vero tu parum putas investigatas esse a nobis labes imperii tui stragesque provinciae? Ci. propad … in ugonobitev … , l. regnorum Val. Fl., Mursina l. Aur. poraz pri Murziji; occ.
a) telesna hromota (hromost) in (konkr.) telesna hiba: corporis Lucr., Suet., aegri corporis Cod. Th.
b) kuga: Amm., l. Tartarea Sil.; pren.: dedit hanc contagio labem Iuv. to kugo = to razvajenost (scrkljanost) nravi; meton. (o osebah) poguba, okvara, kvar = pogubitelj, kvaritelj, kvarljivec, ugonobitelj, ugonabljalec, ugonobljevalec: l. popli Pl., l. atque flamma rei publ. Ci., l. atque pernicies provinciae Ci. —

II. konkr. padec = kar pade na kaj

1. maroga, lisa, madež, brazdež: tractata notam labemque remittunt atramenta H., sit … sine labe toga O., victima labe carens O., una (tauro) fuit labes, cetera lactis erant O., sine labe columbae O. snežnobeli, purum et sine labe salinum Pers.

2. metaf. sramotni madež, sramota, pogrda: quid ego … illam labem atque ignominiam rei publicae querar Ci., ne hanc labem tanti sceleris in familia relinquat, id laborat Ci., est enim haec saeculi quaedam macula atque labes, virtuti invidere Ci., alicui labem inferre Ci. ali imponere L., Cu. „nadeti komu madež“ = osramotiti koga, donec dies exemit labem V. dokler čas ne izbriše (opere) madeža (sramote), carent mores labe O., carere labe adulterii O., dumque tenor vitae sit sine labe meae O., nos quoque praeteritos sine labe peregimus annos O. brez krivde, brezgrajno, famae non sine labe meae Pr., eluet pudoris labem cruor Sen. tr., abolere labem ignominiae T.; meton. (o osebah) sramota, grdoba, grdež, grdin, grdavš (grdavž): caenum illud ac labes amplissimi ordinis Ci. ta umazani grdin, habeo, quem opponam labi illi atque caeno Ci.

Opomba: Abl. sg. lābī Lucr. (5, 930).

Leid, das, (-s, ohne Plural) žalost, bolečina; (Leiden) trpljenje; (Unglück) nesreča; Freud und Leid veselje in žalost; sein Leid klagen jemandem potožiti se (komu); Leid tun smiliti se (X tut Y Leid X se smili Yu); es tut jemandem Leid (komu) je žal; ein Leid(s) antun storiti kaj hudega/žalega

lucklessness [lʌ́klisnis] samostalnik
nesreča, smola

luēs -is, f (luō2; prim. gr. λύα sprostitev, raztopitev)

1. razširjajoča se nečista tekočina, poseb. skopnel sneg: Petr.

2. oskrumba, oskrunitev, nalezljiva (kužna) bolezen, kuga, pomor: Sen. tr., Stat., Iust. idr., corrupto caelo venit arboribus lues V., dira lues quondam Latias vitiaverat auras O., acerba l. Sil. Klas. le

3. metaf.
a) kuga kot psovka za kvarnega človeka = kvarljivec, kvarljivka: ut eos ludos haec lues impura polluerit Ci., saeva Thebarum l. Sen. tr. (o Sfingi), abolere propere pessimam ferro luem equidem parabam Sen. tr. (o Medeji), illa horrida l., dira illa l. Sil. (o Hanibalu), l. morum Plin.
b) sploh zlo, nesreča, nezgoda, poguba, pogibel, uničenje, propad, propast, usodni udarec: belli immensa l. T. vojna nevihta, vojna vihra, asperrima in Sardianos l. T. (o potresu), vix muris toleranda l. ali ut totis inimica lues cum turbine castris Sil. (o ognju). — Soobl. v nom. sg. luis: Prud.

mal moški spol zlo; bol(ečina); škoda; nesreča; bolezen, trpljenje

mal de los aviadores višinska bolezen letalcev
mal caduco božjast
mal de estómago bolečine v želodcu
mal de madre histerija
mal de(l) mar morska bolezen
mal napolitano, mal francés, mal gálico sifilis
mal de ojo zli pogled, začaranje s pogledom
mal venéreo spolna bolezen
devolver mal por mal povrniti milo za drago
mal haya él que... gorje tistemu, ki ...!
no hay mal que por bien no venga tudi nesreča ima kaj dobrega

malandanza ženski spol nesreča, nezgoda, smola

malanno m

1. huda škoda, nesreča

2. bolezen, tegoba, nadloga

3. pren. tečnež, nadloga

malasōrte f (sfortuna) nesreča, smola:
per malasorte po nesreči, nesrečno

malaventura ženski spol nesreča, nezgoda

malchance [malšɑ̃s] féminin nesreča, nezgoda; smola

avoir de la malchance, beaucoup de malchance imeti smolo, mnogo smole

malédiction [-lediksjɔ̃] féminin kletev, preklinjanje; prekletstvo; figuré nesreča

malédiction! prekleto!
sur malédiction! k vragu z ...!
c'est une malédiction to je kot zakleto
chargé de malédictions preklet
la malédiction pèse sur moi prekletstvo je nad mano