Franja

jésti manger, prendre son repas, faire un repas ; (razjedati) ronger

dobro jesti in piti bien manger et bien boire, faire bonne chère
rad jesti aimer manger
jesti za štiri manger comme quatre
nerad jesti manger à contrecœur

ljubljenček samostalnik
1. (domača žival) ▸ kedvenc, házi kedvenc, háziállatVaš domači ljubljenček vas je vedno iz srca vesel, ko pridete domov in ga malo pocrkljate in pobožate. ▸ A házi kedvence mindig szívből örül, amikor ön hazaérkezik, egy kicsit megcirógatja és megsimogatja.
2. (o osebi) ▸ kedvencNi hotel, da fantek postane razvajen družinski ljubljenček. ▸ Nem akarta, hogy a fiú elkényeztetett családi kedvenc legyen.
V razredu je imel svoje ljubljenčke. ▸ Megvoltak a maga kedvencei az osztályban.
Najbolj ponosen sem na to, da mi je vse to uspelo samemu, nikdar nisem bil od nekoga sin, brat, prijatelj, ljubljenček. ▸ A legbüszkébb arra vagyok, hogy mindezt egyedül értem el, nem voltam senkinek a fia, testvére, barátja, kedvence.

3. (o stvari) ▸ kedvenc
Zelo nerad posodi svoje vozilo, saj se boji, da bi se njegovemu ljubljenčku kaj pripetilo. ▸ Nagyon vonakodik kölcsönadni a járművét, mert fél, hogy a kedvencének baja esik.
Včasih raje ostane doma in klepeta, kot da bi šla na žur, ker se sicer ne bi mogla nenehno pogovarjati po svojem mobilnem ljubljenčku. ▸ Néha inkább otthon marad csevegni, minthogy elmenjen egy buliba, mert ott nem tudna állandóan az imádott mobilján beszélgetni.

malanimo m neprijaznost; sovražnost:
di malanimo zlovoljno, nerad

malgré [malgre] préposition kljub, navzlic; ne glede na

malgré soi proti svoji volji, nerad, neprostovoljno
malgré tout kljub vsemu, vendarle
malgré vent et marée kljub vsem oviram
malgré que čeprav, četudi

malincuōre avv.
a malincuore nerad, zlovoljno

malo agg. knjižno hudoben, zloben, zel:
mala femmina cipa, prostitutka
mala morte naključna smrt
a mala pena komajda, mukoma
mala lingua zli jezik
vista la mala parata vpričo težav, pred nevarnostjo
di mala grazia nerad, brezvoljno, osorno
ridurre a mal partito hudo zdelati
cadere in malo modo nerodno pasti
rispondere in malo modo nevljudno, osorno odgovoriti
mala voce obrekovanje
mala fede (malafede) zlonamernost

malo slab, hud, zloben; nevaren; neprijeten, mučen; bolan; prevejan; nevzgojen

el malo zlodej, vrag, hudič
es malo (para) con su padre slabo se razume z očetom
mala inteligencia nesporazum
mala ventura nesreča, nezgoda
lo malo es que... najhujše pri tem, je da ...
lo encuentro malo ne odobravam tega
¡malo! (to je) slabo!
de (muy) mala gana (zelo) nerad
por la mala, por malas s silo, zgrda
por malas o por buenas zlepa ali zgrda
andar (estar) a mala con alg. živeti v sovraštvu s kom
echar a mala parte slabo razlagati, zameriti, za zlo vzeti
estar de malas smolo imeti
pasar un rato muy malo imeti velike nevšečnosti
ponerse malo zboleti
ni una mala letra me pone nobene besede (zame) ne da od sebe
tener malos los pies imeti ožuljene noge
venir de malas neprilično priti

naredíti to do; (izdelati) to make, to manufacture; (izvršiti) to carry out, to perform, to execute; (dovršiti) to bring to an end, to complete

kaj naredíti? what is to be done?
ne vem kaj naredíti (figurativno) I am all at sea
kaj naj človek naredi? what is one to do?
prav vse (možno) naredíti to leave no stone unturned
nerad kaj naredíti to do something with a bad grace
površno, slabo naredíti to bungle
naredíti čemu konec to put an end to something
naredíti napako to make a mistake (ali a blunder)
naredíti komu uslugo to do someone a service (ali a favour)
naredíti komu slabo uslugo to do someone a bad turn, to do someone a disservice
rad kaj naredíti to do something willingly, to do something with a good grace
to bi se dalo naredíti that could be done
naredíti se nevednega to pretend not to know, to act as if one did not know
naredil sem se gluhega I pretended to be deaf
naredíti se bolnega to feign illness, to malinger
naredil sem (se), kot da sem jezen I pretended to be angry

necessārius 3 (necesse; necessarium ait esse Opillus Aurelius, in quo non sit cessandum, aut sine quo vivi non possit: aut sine quo non bene vivatur: aut quod non possit prohibere, quin fiat Fest., P. F.)

1. ne(iz)ogiben, neizbežen, neogiben, neobhoden, nujen, nepogrešljiv, potreben, ne(iz)ogibno (nujno) potreben: leges Ci., rogationes Ci. prisiljeni, po sili razmer, necessariam mortem exspectare Ci. neizogibno = naravno smrt, id, quod imperatur, necessarium, illud, quod permittitur, voluntarium est Ci., necessariis rebus imperatis C. le najpotrebnejše; z ad: quae sint ad vivendum necessaria Ci., quorum etsi necessariae partes sunt ad ministerium Front.; z dat.: haec eloquendi praecepta cogitationi sunt necessaria Q.; z inf.: hoc quod est id necessarius perpeti Pl., nam quid est ineptius quam de dicendo dicere, cum ipsum dicere numquam sit non ineptum, nisi cum est necessarium? Ci., difficile est omnia persequi et non necessarium N. (non necessarium = nepotrebno), necessarium est admoneri et habere aliquem advocatum bonae mentis Sen. ph., quam (sc. rationem inveniendi) … penitus cognoscere ad summam scientiae necessarium est Q., loco castra ponere necessarium visum est L.; z dat. personae in inf.: est senatori necessarium nosse rem publicam Ci., haec necessarium fuit praeloqui dicturo de tonitru Sen. ph.; z ACI: Plin., necessarium esse existimavit de repentino adventu Caesaris Pompeium fieri certiorem C.; redko z ut: nam ut dilucide probabiliterque narremus necessarium est Ci.; evfem.: necessariae partes G. spolovila. Poznejši komp. necessārior -ius: necessarior medela, sententia Tert., necessarius aliquid afferre Tert., membra corporis necessariora Ambr. Adv.
a) necessāriē α) ne(iz)ogibno, prisil(je)no, v sili, po sili: n. comparato cibo Val. Max. β) neovrgljivo, neizpodbitno: n. demonstrantur ea, quae aliter ac dicuntur nec fieri nec probari possunt Ci., argumentatio videtur esse inventum aliquo ex genere rem aliquam aut probabiliter ostendens aut necessarie demonstrans Ci.
b) adv. abl. sg. n. necessāriō po ne(iz)ogibni potrebi, po sili, ne(iz)ogibno, prisil(je)no: Corn., Q., multa mihi n. praetermittenda sunt Ci., quod invitus ac n. facio Ci., quibuscum vivo n. Ci. ep. sem prisiljen živeti, n. copias eduxerunt C., n. copias parare S., coactus n. Ter., C. ali coactus ac n. Ci. proti svoji volji, nerad. Subst.
a) necessāriī -ōrum, m glavni udeleženci: quasi aliquis ex necessariis quaestioni adesset Suet.
b) necessāria -ōrum, n α) potrebno, potrebne stvari, potrebščine: ut anteponantur … necessaria non necessariis Ci. β) telesne, življenjske potrebe, živila, živež: ut quum diu necessaria defuerunt Cels., idem pecora secunda aqua demisit, quae excepta sustentaverunt necessariorum inopiam Front., uti … sua necessaria post illius (sc. Marii) honorem ducerent S., iamque nox adpetebat, cum Persae more solito armis positis ad necessaria ex proximo vico ferenda discurrunt Cu.

2. nujen, (pri)silen: casus Ci., res Ci., C. nujnost, nuja, sila, (pri)sila okoliščin, quod mihi maxime necessarium Ci. kar mi je najbolj pri srcu, tempus Ci., tam necessario tempore C. v tako silnem (hudem) položaju, maxime necessario tempore C. v največji sili (nevarnosti), ea, quae aliter ac dicuntur nec fieri nec probari possunt Ci.

3. (po rodu, zaščitništvu, patronatu, prijateljstvu, poslih ali po kakem drugem odnosu) tesno povezan s kom, torej soroden, blizu, v rodu s kom, spoprijateljen: Dig., pepercit homini amico et necessario Ci. prijatelju in sorodniku, mortem hominis necessarii graviter fero Matius in Ci. ep. prijatelja, prijateljevo, rex tot hominum salute tam sibi necessariorum magnopere gavisus N. tako bližnjega sorodstva, n. heres Icti. dedič po rojstvu. Od tod subst. necessārius -iī, m sorodnik, rojak, prijatelj, necessāria -ae, f sorodnica, rojakinja, prijateljica: meus familiaris ac necessarius Ci., necessarii et consanguinei Haeduorum C., virgo Vestalis huius propinqua et necessaria Ci.; prim.: necessarii, qui ob ius affinitatis familiaritatisne coniuncti sunt Gell., necessarii dicuntur cognati aut affines, in quos necessaria officia conferuntur P. F.; pl. necessāriī -ōrum, m svojci, tudi klienti, varovanci, stranke, zaščitniki, patroni: C., Bocchus ex omni copia necessariorum quinque delegit S. varovancev, n. provinciae Ci. zaščitniki.

4. metaf. (o rečeh) v stiku, v tesni zvezi, povezan s čim: restat locus huic disputationi vel maxime necessarius de amicitia Ci.

oculus -ī, m. (demin. iz *ocus; indoev. kor. *Hoku̯- gledati; prim. skr. ákṣi oko, gr. ὄσσε oči, ὀφϑαλμός oko, h glag. ὁράω fut. ὄψομαι videl bom, pf. ὄποπα videl sem, ὄμμα iz *ὄπμα oko, ὄψ vid, lit. akìs oko, let. acs, sl. oko, menda tudi got. augō in stvnem. ouga = nem. Auge, ang. eye; prim. še sl. okno)

1. oko: Pl., O., V., Ca., Plin., Sen. ph., Sen. rh. idr., oculi acres, oculi aperti Ci., oculis cernere N. s svojimi očmi, na svoje oči, oculis captus Ci. slep, captus altero oculo Suet. na eno oko slep, in (sub) oculis alicuius C., L. = ante oculos alicuius L. pred očmi koga, metaf. vpričo koga, in oculis esse C. vsem (ljudem) viden (na očeh) biti, o krajih = biti pred očmi, viden biti: O., T.; pren. = pred očmi biti: L. idr., esse in oculis alicuius ali alicui Ci. zelo ljub biti komu, zelo priljubljen biti pri kom, esse ante oculos Ci. pred očmi (na očeh) biti, viden biti, ante oculos esse alicui Plin. iun. biti komu pred očmi (pren.), non libenter esse ante oculos suorum civium N. nerad bi(va)ti pred očmi svojih sodržavljanov; in oculis ferre aliquem Ci. prav veliko staviti na koga, imeti koga pri srcu; meton. vidna moč, vid, pogled: Suet., oculos perdere Ci. = amittere oculos C. ali oculum Ci. ali visum oculorum Plin., veloci oculo percurrere Pl. s hitrim pogledom, ex oculis abire L. iti izpred oči, oculis subicere Ci. dati videti, abesse ab oculis fori et curiae Ci. ne (pri)kazati se ljudem na forumu in v kuriji, procul ab oculis L.

2. metaf.
a) „oko“, „punčica“, „biser“ = kaj izvrstnega, imenitnega: (sc. Corinthum et Carthaginem) illos oculos orae maritimae effodere Ci., ex duobus Graeciae oculis (= Sparta in Atene) alterum emere Iust., oculus mundi O. (o soncu), oculi stellarum Plin., sol et luna, duo mundi, ut ita dicam, clarissimi oculi Hier.; kot ljubkovalna beseda: ocule mi! Pl. moje „očesce“, („moja punčica“)!
b) oko na leopardovem kožuhu ali na pavovem repu: breves macularum oculi Plin., male lise, podobne očesom, pavonum caudae oculi Plin.
c) oko = brst, popek: Col., Plin., nec modus inserere (vcepljati) atque oculos imponere (delati popke) simplex V.
d) gomolj na koreninah trsa idr. rastl.: arundinis Varr., Col., Plin.
e) bot. sicer rast. aizoon maius: Plin. (25, 160).
f) kot arhit. t.t. „polževo oko“ na jonskih stebrih: Vitr.

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

peine [pɛn] féminin kazen, kaznovanje; muka, trpljenje, bolečina; skrb, jad; žalost, nevolja; težava, trud, napor

à peine komaj, s težavo
à peine que komaj da, toliko da
à grand-peine z veliko težavo
avec peine z nevoljo, nerad
sans peine brez truda
sous peine d'amende, de mort pod kaznijo globe, pod smrtno kaznijo
pour ta peine za kazen, da boš kaznovan
peine antécédente predkazen
peine capitale, de mort smrtna kazen
peine comminatoire posvarilo, grožnja s kaznijo
peine corporelle telesna kazen
peine disciplinaire disciplinska kazen
peine pécuniaire, d'amende denarna kazen
peine de simple police policijska kazen
peine privative de liberté odvzem svobode (prostosti)
peine du talion (kazen) zob za zob, oko za oko
avoir de la peine biti žalosten
j'ai de la peine à le faire težkó, s težavo to naredim; upira se mi, to napraviti
se donner de la peine da(ja)ti si truda, (po)truditi se
donnez-vous la peine d'entrer izvolite vstopiti
encourir une peine nakopati si kazen
être, se mettre en peine de quelqu'un biti v skrbeh, delati si skrbi za koga
être comme une âme en peine biti zelo žalosten
n'être pas au bout de ses peines ne še biti pri kraju svojih težav
ce n'est pas la peine ni vredno truda
faire peine boleti
cela fait peine à voir človeka boli, ko to vidi
faire de la peine à quelqu'un žalostiti koga
ce n'est pas la peine de (+ infinitif), que ... (+ subjonctif) odveč je, ni treba, da ...
est-ce bien la peine de ..., que ...? je treba, se izplača, ni odveč ...?
frapper d'une peine kaznovati
mourir à la peine težkó delati do smrti
perdre sa peine, ses peines zaman se truditi
c'est peine perdue to je izgubljen trud; škoda truda
prononcer, infliger une peine prisoditi kazen
purger sa peine en prison prebiti, odsedeti kazen v ječi
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
ne valoir pas la peine d'en parler ne biti besede vredno
toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
nul bien sans peine (proverbe) brez dela ni jela

piget -ēre, piguit, (pigitum est) (indoev. kor. *peik̑ sovražiti, nejevoljen biti; prim. skr. píśunaḥ hudoben, obrekovalski, stvnem. fēhida sovraštvo, prepir, nem. Fehde spor, spopad, got. bi-faih prevara, goljufija, stvnem. feihhan zahrbtnost, zvijačnost, lokavščina, zloba, lit. peĩkti, peikiù grajati, pìktas hudoben; prim. tudi lat. piger = nejevoljen)

1. ne(je)voljo (odpor, nenaklonjenost, zlovoljo) vzbujati komu, vznejevoljiti (ozlovoljiti) koga, spraviti (spravljati) koga v slabo voljo, mrzeti komu kaj ali koga, za malo (za zlo) se zdeti komu, žal biti komu, zoprno biti komu kaj; z inf.: Acc. fr., Ap., Petr., Aur. idr., piget consistere Cu., recte facere S., nec Troiam pigebit Ausonios excepisse V.; z ACI: non dedisse istunc pudet; me, qui non accepi, piget Pl.; z nom. rei (pron.): quod piget Pl., quod nos piget Ter.; z acc. personae in gen. rei: Ter., me pigeat stultitiae meae Ci.; osebo je treba dostaviti: illa piget dicere (sc. me) S., referre piget (sc. me) L. nerad pravim, piget incepti lucisque (sc. eos) V. zaklinjajo življenje; abs.: oratione multitudo inducitur ad pigendum Ci., piget, pudescit, paenitet Prud.

2. occ.
a) kesati se, žal biti (komu česa): illa me composuisse piget O., pigere eum facti coepit Iust., pigenda verba Pr. besede, ki se jih boš kdaj kesal.
b) sram biti koga, sramovati se: fateri pigebat L., quod me nec sordidiora dicere honeste pigeret Ap.; z ACI: pigitum est, cinctos (sc. vos) saltem esse et paenulatos Castricius ap. Gell.

posredováti (-újem) imperf., perf.

1. frapporsi, intromettersi; intervenire; mediare:
nerad je posredoval med njima si decise controvoglia di intervenire
posredovati pri sklepanju posla mediare nella conclusione di un affare

2. posredovati za intervenire, intercedere a favore di, per, raccomandare qcn.

3. (posegati, ukrepati) intervenire:
ob nesreči so takoj posredovale reševalne ekipe nel sinistro sono intervenute sollecitamente, prontamente le squadre di salvataggio

4. presentare, riferire, trasmettere, eseguire:
posredovati svoje izkušnje, znanje trasmettere le proprie esperienze, le proprie conoscenze
posredovati stališče sodelavcev presentare il punto di vista dei collaboratori
posredovati skladbo eseguire un brano musicale

5. (omogočiti, dajati, priskrbeti) offrire, dare; assicurare:
agencija posreduje tudi zasebne sobe l'agenzia assicura inoltre l'affitto di camere

prestavlja|ti (-m) prestaviti (immer wieder, laufend) ➞ → prestaviti
rad prestavljati pri vožnji: schaltfreudig sein
nerad prestavljati schaltfaul sein

prêteur, euse [prɛtœr, öz] adjectif ki posoja ali posodi, da na posodo

n'être pas prêteur nerad posojati; masculin, féminin posojevalec, -lka
prêteur sur gage, sur nantissement posojevalec proti zastavi
prêteur sur hypothèque posojevalec proti hipoteki

rad (-a, -o)

1. gern, gerne (rad poslušati … gerne hören/zuhoren)
nadvse rad fürs Leben gern, für sein Leben gern, kaj početi: mit Vorliebe
od srca rad vom Herzen gern
prav tako rad genausogern
ne videti rad (etwas) nicht gerne sehen
rad … -freudig, -lustig
(navezovati kontakte kontaktfreudig sein, piti trinkfreudig sein, plesati tanzlustig/tanzfreudig sein, potovati reiselustig sein, prestavljati schaltfreudig sein, tvegati risikofreudig sein)
ne … rad: ➞ → nerad

2.
imeti rad koga/kaj gern haben, gut leiden können, (ljubiti) [liebhaben] lieb haben, mögen
imeti še naprej rad [liebbehalten] lieb behalten
imeti za požreti rad zum Fressen gern haben
jed, ki jo ima ( kdo ) posebno rad die Leibspeise
imeti rad … -freudig sein, -lieb sein (žive barve farbenfreudig sein, otroke kinderlieb sein, živali tierlieb sein)
imeti se rad sich gern haben, drug drugega: einander gern haben, sich mögen

3. pritrdilnica:
prav rad! gerne!, mit Wonne!, es wird mich freuen!, kot odgovor na ponudbo: ja, danke!

4.
bi rad: v izražanju želja :
rad bi … ich möchte (ali bi rad …? möchtest du …?)
ne bi rad … ich möchte nicht
(hočem) ich will (kaj bi pravzaprav rad? was willst du eigentlich?); (želim) ich wünsche (bi radi kaj posebnega? wünschen Sie was Besonderes?)

5.
rad ali nerad auch wenn's (jemandem) nicht paßt (rad ali nerad boš … auch wenn's dir nicht paßt, wirst du …)

6. (posebej lahko, prvenstveno) gern, leicht, leichter, schnell (v kotih se rad nabira prah in den Ecken sammelt sich gern/ leicht der Staub; mesta, na katerih se rade naselijo glivice Stellen, an denen sich gern/schnell Pilze ansiedeln)

ràd willingly, gladly, with pleasure, readily; eagerly; arhaično nothing loath

ràd ali nerad willy-nilly, willing or unwilling
iz srca, od srca ràd with all my heart
prav ràd with the greatest pleasure
ràd imeti to like, to be fond of, to be partial to, to have a liking for, to love
ne imeti ràd to dislike, to be averse (ali disinclined) to, to have an aversion to
ràd igram šah I like playing chess
se ràd učiš angleščino? do you like learning English?
kaj bi radi? what can I do for you?
on se ne smeje ràd it's hard to make him smile (ali to bring a smile to his face)
posebno ràd imam lahka vina I'm very partial to light wines
ljudje ga ràdi vidijo he is much sought after
to ràd verjamem I can easily believe it
ali imate ràdi kavo? do you like coffee?
jaz bi ràd kupil... I should like to buy...
ràd bi vedel zakaj I wonder why
ràd bi vedel (= bogve), kdo je to rekel I wonder who said it
ràd bi verjel, da... I am quite ready (ali open) to believe that...
take stvari se ràde dogajajo such things will happen
radi ga vidimo he is (always) welcome here
on ga (= vino) ràd pije he is fond of the bottle, žargon he likes his plonk, arhaično humoristično he is a winebibber, slabšalno he's a wino

ràd (ráda -o) adj.

1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri

2. rad bi (izraža željo osebka):
rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
domov bi rad vorrei andare a casa

3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere

4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
rada pleše le piace ballare
zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso

5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
pog. rada se gledata i due si vogliono bene
pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé

rastra ženski spol grablje; brana

a (la) rastra, a rastras (fig) nerad, prisiljeno
con el vientre a rastras plazeč se po tleh
llevar a rastras vleči
salir a rastras splaziti se ven