Franja

malaffare m
di malaffare invar. nepošten, sramoten, gnusen:
gente di malaffare lopovi, barabe
donna di malaffare vlačuga, cipa, prostitutka
casa di malaffare javna hiša, bordel

Māmurra -ae, m Mamúra, rim. vitez iz Formij, ki je kot praefectus fabrûm v Cezarjevi vojski na nepošten način silno obogatel; bil je prvi, ki je svojo hišo obdal z marmorjem: Ci. ep., Plin., Suet.; kot zapravljivca ga biča Cat. (ki meri tudi Mămurra); šalj.: urbs Mamurrarum H. = Formiae.

mean³ [mi:n] samostalnik
sredina; povprečje, povprečnost
(množina z glagolom v ednini) sredstvo, način
množina premoženje

a means of communication občilo
a means of transportation prometno sredstvo
means of production proizvodna sredstva
to be a means of bitt česa kriv, biti povod za kaj
by means of s pomočjo
by any means na kakršenkoli način
by all (manner of) means vsekakor, na vsak način, za vsako ceno
by no (manner of) means; ali not by any means nikakor, na noben način
by this means or other tako ali drugače
by fair (foul) means na pošten (nepošten) način
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
a means to an end sredstvo za dosego cilja
the golden (ali happy) mean zlata sredina
to live beyond one's means živeti preko svojih razmer
a man of means premožen človek
ways and means pota in načini
britanska angleščina means test preveritev premoženjskih razmer delavca, ki prejema socialno podporo

moineau [mwano] masculin vrabec

joli moineau (ironično) lepo seme
un drôle de moineau, vilain moineau neprijeten, zoprn, nepošten človek
tête féminin de moineau vrsta premoga za gospodinjstvo
volée féminin de moineaux jata vrabcev
jeter l'argent aux moineaux metati denar skoz okno
tirer, brûler sa poudre aux moineaux (figuré) zafračkati svoj denar

Mūnātius 3 Munácij(ev), ime rim. plebejskega rodu s priimkom Plancus Plank. Poseb. znani so:

1. L. Munatius Plancus Lucij Munacij Plank, Cezarjev privrženec in legat, z Lepidom konzul l. 42, Antonijev pristaš, a je pred bitko pri Akciju prestopil k Oktavijanu, za katerega je l. 27 svetoval naziv Augustus; neznačajen, nepošten in sebičen človek, ki je znal plašč obračati po vetru. S Ciceronom sta si pridno dopisovala: Ci. ep., C., Vell.

2. T. Munatius Plancus Bursa Tit Munacij Plank Burza, brat prejšnjega, tr. pl. l. 52, Milonov nasprotnik, Pompejev privrženec; dal se je na milost in nemilost Cezarju, ki mu je vrnil prejšnji stan. V vojni za Mutino je služil pod Antonijem: Ci.

3. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank, brat prejšnjega; l. 44 je služil Cezarju, pretor l. 43, pozneje se je prizadevno bojeval pod poveljstvom svojega starejšega brata Lucija na čelu konjenice, vendar se je moral zaradi bolezni vrniti v Rim: Ci. ep.

4. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank (posinovljen L. Plautius Plancus Lucij Plavtij Plank) brat prejšnjih treh; prišel je na listo Antonijevih proskribirancev, umrl pa je na begu: Val. Max.

5. T. Munatius Tit Munacij, ki sta ga odlikovali prudentia in fides: Ci. ep.

6. neki Munatius Gallus Munacij Gal; omenja ga: Mart.

7. Munatia Plancīna Munacija Plancina, soproga Gneja Pizona; vedela je za (namišljeno) zastrupitev Germanika in je v strahu pred obtožbo naredila samomor: T.

picking [píkiŋ] samostalnik
kraja; obiranje, nabiranje, prebiranje, sortiranje
množina ostanki, paberki
figurativno postranski zaslužek

pickings and stealings nepošteno prislužen denar, nepošten dobiček, plen

plagium -iī, n (najbrž iz gr. πλάγιος poševen, prečen, nepošten) ugrabitev (ugrabljanje) ljudi („ljudokraja“), trgovina z ljudmi („ljudotrštvo“): Icti., si liberum hominem emptor sciens emerit, capitale crimen adversus eum ex lege Fabia de plagio nascitur Ulp. (Dig.).

smart¹ [sma:t]

1. pridevnik
ostroumen, bister, razumen, duhovit, iznajdljiv, prebrisan, zvit, pretkan
figurativno piker, jedek, zajedljiv (opazka), odrezav (odgovor); oster (bolečina), pekoč, hud (udarec); močan, energičen; spreten, okreten, sposoben; živahen, krepak, svež; eleganten, čeden, okusen, po modi, moden; urejen; imeniten, načičkan, gizdalinski
pogovorno precejšen, velik

a smart bargainer prebrisan poslovni človek
a smart bout of toothache zelo hud zobobol
a smart box on the ear krepka zaušnica
smart dealing nepošten postopek (poslovanje)
a smart few precejšnje število
smart people elegantni svet, ljudje
a smart retort hiter in duhoviti, odrezav odgovor
a smart salesman dober (iznajdljiv, sposoben, aktiven) prodajalec
the smart set elegantna, modna družba
smart sensation občutek bolečine
to go at a smart pace urnih korakov iti
look smart! zbudi(te) se!
she looks very smart ona je videti zelo elegantna
to make a smart job of it dobro kaj opraviti (izpeljati, izvesti)

2. prislov
(redko) pametno; lepó, čedno; močnó, silno

she is smart dressed čedno (elegantno) je oblečena

3. samostalnik
ostra, žgoča, pekoča bolečina; žalost, skrb, tesnoba, potrtost, grenkoba; gorje, trpljenje

straight³ [stréit]

1. samostalnik
premost; premica, ravnina; zadnji (ravni) del dirkališča za konjske dirke
ameriško, sleng resnica, prava ugotovitev
šport po vrsti doseženi uspehi; (karte, poker) sekvenca petih kart

out of the straight neraven; poševen, nagnjen; grbav; figurativno nepošten

2. medmet
zares!, resnično!, v resnici!

torta f kulin. torta; kolač; zavitek:
torta di mele jabolčni zavitek
torta di ricotta skutin kolač
torta in faccia film burleska, pantomima (v ameriškem filmu)
dividersi la torta slabš. razdeliti si plen, nepošten dobiček
mangiare la torta in testa a qcn. pren. pog. koga prekašati

tōrto² m krivica; krivda; žalitev:
a torto po krivici
a torto o a ragione upravičeno ali ne
avere torto ne imeti prav
avere torto a fare qcs. motiti se v čem
dare torto a qcn. komu ne dati prav
essere dalla parte del torto ne imeti prav, ravnati narobe
fare torto a qcn. delati komu krivico
fare torto a qcs. biti v nasprotju s čim
ti fa torto ni tebe vredno
fare un torto zagrešiti krivico, biti nepošten do

trgóvec merchant, tradesman, dealer; shopkeeper

trgóvci pl dealers pl; merchants pl, tradespeople, wholesalers pl, commercial world
veliki trgóvci the big dealers, people in big business, big businessmen
mali trgóvci small tradespeople
trgóvec na debelo wholesale dealer, wholesaler, merchant
trgóvec na drobno retailer, retail dealer, shopkeeper, ZDA storekeeper
komisijski trgóvec commission agent, commission merchant
trgóvec z belim blagom (figurativno) white-slaver
trgóvec s konji horse dealer, VB (zlasti nepošten) coper
trgóvec z lesom timber merchant
trgóvec s pisalnimi potrebščinami stationer
trgóvec s pohištvom furniture dealer
trgóvec z ribami fishmonger
trgóvec s sadjem fruiterer
trgóvec s špecerijskim blagom grocer
trgóvec z vinom na debelo wine merchant
trgóvec z zelenjavo greengrocer
trgóvec z žitom corn merchant, corn chandler
trgóvec z živino cattle dealer

try¹ [trái] samostalnik
pogovorno poskus, eksperiment; poskušnja; preizkušnja

a try-on nepošten poskus (ki ni mogel uspeti)
to have a try at s.th. poskusiti kaj, napraviti poskus s čim
let me have a try naj poskusim
to have another try še enkrat poskusiti
he had a good try poskušal je, kolikor je mogel

véreux, euse [verö, z] adjectif črviv; gnil; sumljiv, na slabem glasu

fruit masculin véreux črviv sadež
banquier masculin véreux nepošten bankir
affaire féminin véreuse sumljiva zadeva

via¹ f

1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

4. astr.
via lattea rimska cesta

5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot

7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon

8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani

11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod

12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

14. zaključek; dokaz

15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti

ἀ-γεννής 2 (γεννάω), neplemenit, nizkega rodu; pren. nizek, preprost, nepošten, nemožat, bojazljiv; adv. ἀγεννῶς bojazljivo, οὐκ ἀγ. pogumno, srčno.

ἄ-δῐκος 2 (δίκη) krivičen, nepravičen, nepošten, nezvest, hudoben (περί τινα proti komu); nepravi, nerabljiv (ἵππος); τὰ ἄδικα krivica; ἐκ τοῦ ἀδίκου krivično, nepošteno adv. ἀδίκως krivično, po krivici, po nedolžnem.

ἄ-τῑμος 2 (τιμή) 1. a) nespoštovan, preziran, zaničevan, osramočen, brezpraven, pregnan; ὧν ἱκόμην nevreden onega, (ne da bi dobil), po kar sem prišel; z gen.: γερῶν časti oropan; b) o stvareh: nepošten, sramoten, nečasten, ἕδρα ἀτιμοτέρα manj častno mesto; ἀτιμότερός εἰμι sem manj ugleden, padam v vrednosti. 2. ep. necenjen, nekaznovan, brez povračila škode. – adv. ἀτίμως sramotno.

ἀ-φιλότῑμος 2 brez častihlepnosti, brez plemenitih teženj; neznaten, brezčasten, nepošten.

σκολιός 3 1. kriv, skrivljen σίδηρος, upognjen, poševen, nagnjen, zamotan. 2. nepošten, krivičen, lokav, zvijačen, hinavski, hudoben θέμιστες.