dēsuēscō -ere -suēvī -suētum
1. trans. (o stvareh) iz navade spraviti, odvaditi (odvajati): Tit. fr., Ap., res desueta L., diu desueta arma V. ki se ga je že davno odvadil, desueta sidera cerno O. ki sem se jih odvadil gledati, voces iam mihi desuetae O., desueta verba O., ne in desuescendis morentur Q.
2. intr. (o bitjih) česa odvaditi (odvajati) se, večinoma v pt. pf. dēsuētus 3 odvajen, ne več vajen; abs. in z dat.: paulatim antiquo patrum desuescit (nekateri pišejo dissuescit) honori Sil., desueta corda, iam desueta triumphis agmina V., fera desueta silvis Lucan.; fera desueta rabiem (grški acc.) Stat.; z inf.: iam pridem desueto Samnite clamorem Romani exercitūs pati L.
Zadetki iskanja
- distinctiō -ōnis, f (distinguere)
I. act.
1. razločevanje, razlikovanje: facilis est d. ingenui et inliberalis ioci Ci., harum rerum facilis est et expedita d. Ci., ergo est lex iustorum iniustorumque d. Ci., veri a falso distinctio Ci., d. quaestionum Q., pugnantium sententiarum Plin. iun.; pl. distinctiones dlakocepstvo: Sen. ph.
2. occ. (ret.)
a) različna raba iste besede v različnih sklonih in spolih: eiusdem verbi crebrius positi quaedam distinctio Ci.
b) razlikovanje navidezno enakih pojmov ali navidezno nasprotnih misli: Q. (IX, 3, 65).
c) protistava nasprotnih (protivnih) misli: Q. (IX, 3, 82).
— II. pass.
1. razloček, razlika, različnost: lunae siderumque omnium d. Ci. raznobarvnost (nekateri: ločene [posebne] poti), modo intellegatur, quae sit causarum distinctio et dissimilitudo Ci., nulla in visis d. Ci., volucrum prima d. pedibus maxime constat Plin., cum distinctione Dig., pro rerum et hominum distinctione Amm.; poseb. različnost tonov raznih glasov ali glasbil, barvitost tona: sonorum Ci., distinctio et vocis genera permulta Ci.
2. occ. (gram. in ret.)
a) predah, premolk (v govoru): Ci. (De orat. III, 48, 186), Q. (XI, 3, 37 in 47).
b) ločilo, poseb. pika, interpunkcija: Don.
c) posamezni stavek ali rek (v govoru), sestavje, perioda: epistulae distinctiones colligere Ambr.
3. okras, dika: d. honosque civitatis Plin. - distinto različen; razločen, jasen; razumljiv
eso es muy distinto to je nekaj čisto drugega
distintos nekateri, razni, številni
los distintos casos posamezni primeri
distintas veces ob raznih prilikah - DNA samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi, biokemija (organska spojina) ▸ DNSDNA test ▸ DNS-tesztanaliza DNA-ja ▸ DNS-vizsgálatSopomenke: DNK, deoksiribonukleinska kislina, dezoksiribonukleinska kislina
2. neformalno (glavne značilnosti) približek prevedka ▸ alapvető jellemző
Nekateri trdijo, da je človek vedno igral take igre hazarda in da je to tako rekoč vpisano v njegovem DNA-ju. ▸ kontrastivno zanimivo Néhányan azt állítják, hogy az ember mindig játszott szerencsejátékot, és ez tulajdonképpen jellemének alapvető része.
Sopomenke: DNK - dnevnik samostalnik
1. (publikacija z novicami) ▸ napilapšportni dnevnik ▸ sportnapilapbran dnevnik ▸ olvasott napilapurednik dnevnika ▸ napilapszerkesztőizdaja dnevnika ▸ napilap kiadásakomentator dnevnika ▸ napilap kommentátoranaslovnica dnevnika ▸ napilap címlapjaizvod dnevnika ▸ napilap példányanaklada dnevnika ▸ napilap példányszámadopisnik dnevnika ▸ napilap tudósítójaKupil je nekaj švedskih dnevnikov in se zdaj s težavo prebijal skozi članke. ▸ Vett néhány svéd napilapot és nagy nehezen átrágta magát a cikkeken.
Sem redni bralec vašega športnega dnevnika. ▸ A sportnapilapjuk rendszeres olvasója vagyok.
Sopomenke: dnevni časopis
2. (podjetje) ▸ napilapanketa dnevnika ▸ napilap felmérésednevnik poroča ▸ napilap tudósítdnevnik objavi ▸ napilap közzéteszdnevnik navaja ▸ napilap feltüntet, napilap hozdnevnik zapiše ▸ napilap írdnevnik razkrije ▸ napilap feltárdnevnik trdi ▸ napilap állítPri turškem dnevniku trdijo, da so se za prilogo odločili iz solidarnosti. ▸ Egy török napilapban azt állítják, hogy szolidaritásból döntöttek a melléklet mellett.dnevnik ugotavlja ▸ napilap megállapítizjava za dnevnik ▸ napilapnak tett nyilatkozatizjaviti za dnevnik ▸ napilapnak nyilatkozik, napilapnak kijelentdejati za dnevnik ▸ napilapnak mond
3. (televizijska oddaja) ▸ híradótelevizijski dnevnik ▸ tévéhíradóPosnetek so predvajali na nacionalki v osrednjem televizijskem dnevniku. ▸ A felvételt lejátszották a nemzeti televízió központi híradójában.gledati dnevnik ▸ híradót nézvoditi dnevnik ▸ híradót vezetvoditeljica dnevnika ▸ híradó műsorvezetőjeTV dnevnik ▸ TV-híradó
4. (osebni zapiski) ▸ naplópisati dnevnik ▸ naplót írpisanje dnevnika ▸ naplóíráspopotni dnevnik ▸ útinaplódnevnik prehranjevanja ▸ étkezési naplóvoditi dnevnik ▸ naplót vezetzapis v dnevnik ▸ naplóbejegyzészapisati v dnevnik ▸ naplóba beírnajti dnevnik ▸ naplót találukrasti dnevnik ▸ naplót ellopV času brezposelnosti pa bi se mi zdelo pisanje dnevnika popolnoma nekoristno opravilo. ▸ Amikor viszont munkanélküli voltam, a naplóírás teljesen felesleges időtöltésnek tűnt.
Zadnja leta so forumi in spletni dnevniki zamenjali nekdaj priljubljene novičarske skupine. ▸ Az utóbbi években a fórumok és az online naplók felváltották az egykor közkedvelt hírcsoportokat.
5. (uradna evidenca) ▸ naplóposlovni dnevnik ▸ naplót elküldladijski dnevnik ▸ hajónaplógradbeni dnevnik ▸ építési naplóPobral je dnevnik in redovalnico in odhitel k izhodu. ▸ Fogta a naplót és az osztálykönyvet, majd kisietett a bejárathoz.
V enem njegovih ladijskih dnevnikov je najti prvi znani evropski zapis o tajfunu. ▸ Az egyik hajónaplójában található a tájfunról szóló első ismert európai feljegyzés.
Nekateri so neobičajno srečanje zapisali v dnevnik prevozov. ▸ A szokatlan találkozást néhányan feljegyezték a fuvarnaplóba.
6. zoologija (vrsta metulja) ▸ nappali lepke
Metulje navadno razdelimo glede na čas njihove dejavnosti na nočne metulje ali nočnike in dnevne metulje ali dnevnike. ▸ A lepkéket általában az éjszakai lepkék és a nappali lepkék csoportjára osztjuk, attól függően, hogy a nap melyik szakában aktívak. - dōnārius 3 (dōnum) v darilo bogovom posvečen: lanx Petr. Od tod subst.
1. dōnārium -iī, n posvečeni, zaobljubljeni dar: Aur., Arn. (pri L. XLII, 28, 9 pišejo nekateri dona).
2. (kraj, kjer se darujejo taki darovi) žrtvenik, svetišče: si tua contigimus manibus donaria puris O., ductos alta ad donaria currus V.
3. svetiščna zakladnica: Lucan., Ap. - dovoljenje samostalnik
1. neštevno (privolitev) ▸ engedélyzačasno dovoljenje ▸ ideiglenes engedélypisno dovoljenje ▸ írásos engedélydovoljenje lastnika ▸ tulajdonos engedélye, tulajdonosi engedélydovoljenje staršev ▸ szülők engedélye, szülői engedélydati dovoljenje ▸ engedélyt adVlada je v soboto dala dovoljenje za aktiviranje vojske. ▸ A kormány szombaton engedélyezte a hadsereg mozgósítását.
Nekateri starši zahtevajo od otrok, da prosijo za dovoljenje, preden televizor vključijo. ▸ Néhány szülő megköveteli a gyermekeitől, hogy engedélyt kérjenek, mielőtt bekapcsolják a televíziót.
2. (dokument) ▸ engedélykopija dovoljenja ▸ engedély másolataizdati dovoljenje ▸ engedélyt kiadzaprositi za dovoljenje ▸ engedélyt kérprošnja za dovoljenje ▸ engedélykéréspridobiti dovoljenje ▸ engedélyt beszerezizvod dovoljenja ▸ engedély példányapodpisati dovoljenje ▸ engedélyt aláírDodala je, da ni podpisala dovoljenja za objavo, niti ni bila za te fotografije plačana. ▸ Hozzátette, hogy nem írta alá a közzétételi engedélyt, és ezekért a fényképekért díjazást sem kapott.odvzem dovoljenja ▸ engedélyt visszavon, engedélyt megvonimetnik dovoljenja ▸ engedély jogosultjapodaljšanje dovoljenja ▸ engedély meghosszabbításadovoljenje za gradnjo ▸ építési engedélyDovoljenje za podaljšanje obratovalnega časa so izdali le do konca oktobra. ▸ A nyitvatartási idő meghosszabbítására vonatkozó engedélyt csak október végéig adták ki.
Povezane iztočnice: gradbeno dovoljenje, delovno dovoljenje, enotno dovoljenje, dovoljenje za prebivanje, dovoljenje za obratovanje, dovoljenje za uvoz, dovoljenje za izvoz, vozniško dovoljenje, uporabno dovoljenje, upravno dovoljenje, uvozno dovoljenje, vodno dovoljenje, lokacijsko dovoljenje - dulciōreloquus (dulciōrelocus) -ī, m (dulcis, ōs in loquī) s sladkimi usti govoreči, sladkousti govornik, Nestorjev vzdevek: Laevius ap. Gell. (nekateri pišejo dulcorelocus).
- dumtāxat (duntāxat), po drugih -tăxat, adv. = dum tāxat (cj. pr. glag. *tāxō -ere iz tangō -ere, po drugih ind. pr. glag. tāxō -āre) „dokler ceni“ = „če se stvar prav preceni“ = „po pravem“, „pravzaprav“, „po meri“,
1. več ne, kvečjemu, le, samo, zgolj: Ca., Lucr., Suet. idr., consules potestatem haberent tempore dumtaxat annuam Ci., nos animo d. vigemus, re familiari comminuti sumus Ci. ep., peditatu d. procul ad speciem utitur C., corpus d. suum ad id tempus apud eos fuisse L., nec animum d. fidelem praestitit, sed omnibus bellis interfuit L., d. ad hoc, quem tollere rheda vellet iter faciens H., uno d. retento Cu., (fons) liquidus et suas d. undas trahens Cu., d. per biennium Plin. iun.
2. vsaj, četudi le: Pl., Cels., Sen. ph., Q., Iust., sint ista pulchriora, d. aspectu Ci., ceteras … procellas in illis d. fluctibus contionum semper putavi Miloni esse subeundas Ci., male instituisse Graecos, quod tropaeis regum d. nomina inscriberent Cu.; včasih omejuje = kolikor le, kolikor namreč: pozni Icti., d. rerum magnarum parva potest res exemplare dare Lucr. (nekateri pišejo dum taxat), d. modica Suet.
3. samo po sebi umevno, seveda, namreč: sin … ieiunitatem … et inopiam, … in Attico genere ponit, hoc recte d. Ci., ex idoneis d. auctoribus Q., caeduis (arboribus) d. exceptis Plin., exceptis d. iis gentibus, quae regnantur T. - duodecennium -iī, n (duodecim in annus) dvanajstletje: Cod. Th. (nekateri pišejo duodennium).
- ein3, eine, eins Indefinitpronomen eden, en, ena, eno; und das soll einer glauben: človek; die einen nekateri; ein und dasselbe eno in isto; (mein, dein...) ein und alles (moje, tvoje ...) vse; wie nur einer geschickt: (spreten) kot le kdo; der eine oder andere nekateri, ta in oni
- einzeln
1. Adjektiv posamezen, posamičen; einzeln lebend Biene: samotarski; einzelne (Leute usw.): nekateri (ljudje itd.)
2. Adverb posamezno - Eryx -ycis, m (Ἕρυξ) Erik,
1. gora na zahodni sicilski obali s prastarim Venerinim svetiščem in bogoslužjem. Ob zahodnem vznožju gore istoimensko mesto, porušeno v prvi punski vojni: N., V., L., O. idr. Gora se imenuje tudi Erycus mons Eriška gora: Ci., L. fr., T.
2. heros eponymos tega kraja, sin Venere in argonavta Buta (Būtēs), znameniti rokoborec, ki ga je ubil Herakles, ko mu je hotel ugrabiti govedo iz Gerionove črede: V., O.
3. eden Perzejevih nasprotnikov: O.
4. ime nekega Indijca: Cu. (z acc. -ēn, nekateri pišejo Erix -icis) — Od tod adj. Erycīnus 3 eriški, iz Erika: vertex V., litora V. sicilsko, concha Pr. Veneri posvečena eriška bisernica, na kateri je po svojem rojstvu splavala na Ciper, Venus Erycina Ci., L., Suet., tudi samo Erycina -ae, f Eriška: Erycina ridens H., Erycina … monte suo residens O.; subst. Erycīnī -ōrum, m Eričani, preb. eriškega mesta: Plin. - exadversum (exadvorsum) in exadversus
I. adv. (prav) nasproti: video exadvorsum Pistoclerum Pl., ea sita erat exadvorsum Ter., sese quisque exadversum quam proxime collocat Ap.; z dat.: exadvorsum ei loco (nekateri pišejo ilico) tonstrina erat Ter.
— II. praep. z acc. nasproti: ara … exadversus eum locum consecrata est Ci., quo factum est, ut … exadversum Athenas apud Salamina classem suam constituerent N., cum … exadversus Thrasybulum fortissime pugnaret N. - familia -ae in (gen. v posebnih pravnih obrazcih) -ās f (famulus) „hiša“, in to:
I.
1. v meton. pomenu hiša (= vsi domači skupaj, svobodni in nesvobodni), družina, domači: pater familiae Ci., L., Sen. ph., T., Plin. iun. ali pater familias Ca., Ci., N., Sen. ph., T., Plin. iun., Suet. hišni oče, gospodar, mater familiae L. ali mater familias Ci., Dig. hišna mati, gospodinja, gospodarica; v pl.: patres familiae Sis. ap. Varr., L., patres familiarum Suet., Prisc. matres familiae C., matres familias Ci., Suet., Arn., matres familiarum S., filius familias Ci., Dig. (še ne samostojen, še mladoleten) hišni (domači) sin, filii familiarum S., T., Suet. filia familias Sen. ph. (še mladoletna) hišna (domača) hči, filiae familiarum Dig., iure proprio familiam dicimus plures personas, quae sunt sub unius potestate aut naturā (svobodni) aut iure (nesvobodni) subiectae Ulp. (Dig.).
2. occ. imetje, premoženje, posest, lastnina družine, hišno gospodarstvo: agnatus proximus familiam habeto Tab XII. in Dig., herciscundae familiae causam agere Ci. pri delitvi dediščine, nomine heredis arbitrum familiae herciscendae postulavit Ci. za delitev dediščine, decem dierum vix mihi familia est Ter. imam komaj za 10 dni živeža, in familia bene instituta Q., de familia, quae ex Attali hereditate erat, agere Aur.
II. rodbina, rodovina (= vsi svobodni v hiši),
1. rodbina ali družina kot pododdelek rimskega rodu (gens): Vell., Q., Suet., Iust., Fl. idr. nobilissima in familia natus Ci., illi familiae Marcellorum maxima voluntate diem festum tribuebant Ci. (Marceli so bili veja Klavdijevega rodu), Deiotarus vestram familiam abiectam et obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci., Murena primus in familiam veterem consulatum adtulit Ci., f. consularis Ci. iz katere so nekateri bili konzuli, f. antiquissima C., (Cn. Cornelius) Sulla gentis patriciae nobilis fuit (Kot Kornelijec), familiā (sc. Sulova) prope iam extinctā S., Fabii, omnes unius gentis, ibant unius familiae viribus L.
2. sinekdoha: (= gens) rod, pleme: Suet., Macr. idr. o familiae Calpurniae dedecus! Ci. M. Bruti rogatu Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N., reges ex duabus familiis (Agidove in Evripontove) N., Aemiliorum et Fabiorum familiae N. familiam unam (= gentem Claudiam) subisse civitatis onus L.
3. metaf.
a) filozofska šola, — ločina: tota Peripateticorum f. Ci., Aristoteles, Xenocrates, tota illa f. Ci. kánon, kritični seznam starih piscev, ki so ga sestavili aleksandrinski slovničarji: libros, qui falso viderentur inscripti, tamquam subditos summovere familia O.
III. služinčad (= vsi nesvobodni v hiši),
1. posli, sužnji: Pl., Ca., Varr., Col., Q., Iust., Fl. idr. neque enim dubium est, quin … familiam intellegamus, quae constet ex servis pluribus, quin unus homo familia non sit Ci., domino a familia sua manus adlatae sunt Ci., familiam quantam et quam variis cum artificiis habeat? Ci., multae familiae armatae Ci., usus est familiā optimā N., Aesopus domino sum solus esset familia Ph. ko je bil … sam vsa služinčad, familiā privatā incendia exstinguere Vell. z lastnimi sužnji, familiae numerus T., familiae appelatio omnes servos comprehendit Ulp. (Dig.) o sužnjih v svetiščih: Martiales Larini in Martis familia numerabantur Ci.
2. occ.
a) tlačani, podložniki: Orgetorix … omnem suam familiam, ad hominum milia decem, undique coegit C.
b) α) četa -, krdelo borilcev (gladiatorjev), gladiatorsko krdelo: comparare familiam Ci., gladiatores emptos esse Fausti simulatione ad caedem ac tumultum … ; sed posset alia familia Fausti munus praebere Ci., gladiatoriae familiae S., lanista, qui familiam summā curā exercet Sen. ph., lanistarum familiae Suet.; od tod reklo familiam ducere „četo voditi“, pren. = načelovati, na čelu biti, voditi, poveljevati: Lucius … frater eius familiam ducit Ci., illa sententia, quae familiam ducit Ci. β) družba gledaliških igralcev: sicut familiae quoque solent mutari Pl. γ) familiae tironum čete -, krdela vojaških novincev: Amm., Cod. Th. - gdjȅ (ijek.), gdȅ (ek.)
1. vprašalni prisl. kje: gdje stanuješ?; gdje se ti usput zadržavaš?; gdje radi tvoj otac?
2. nedol. prisl. kje: usput se morao gdje zadržati; gdje bilo kjer koli; gdje mu drago kjer koli; gdjègdjè, gdègde ponekod, tu pa tam; gdjègod, gdègod nekje; gdje gȍd, gde gȍd kjer koli; gdjèkad, gdèkad včasih; gdjètko, gdèko nekdo; gdjèkojī, gdèkojī -ā -ō nekateri; gdjèno, gdèno kjer; gdjèšto, gdèšto nekaj; ma gdjȅ, ma gdȅ kjer koli - geograf samostalnik
(strokovnjak) ▸ geográfus, földrajztudószborovanje geografov ▸ geográfusok találkozójakongres geografov ▸ geográfus kongresszuszdruženje geografov ▸ geográfusok társaságapredavanje geografa ▸ földrajztudós előadásadiplomirani geograf ▸ okleveles geográfusNekateri geografi menijo, da sta Evropa in Azija enoten kontinent z imenom Evrazija. ▸ Egyes geográfusok Európát és Ázsiát együttesen egyetlen kontinensnek tartják Eurázsia elnevezéssel.
Sopomenke: zemljepisec - gewiß, gewiss Adjektiv gotov; Beziehung, Verdacht, Dinge usw.: določen; Adverb gotovo; seveda; gewiß nicht! seveda ne!; aber gewiß! prav gotovo!; ein gewisser/eine gewisse/ein gewisses neki/neka/neko; gewisse, pl , neki, nekateri; gewisse Leute nekateri (ljudje); für gewisse Stunden za "tiste" urice; ein gewisses Etwas nekaj neulovljivega
- gnezdišče samostalnik
1. (o gnezdih živali) ▸ fészkelőhely, fészekrakó helygnezdišče štorkelj ▸ gólyák fészkelőhelyegnezdišče ptic ▸ madarak fészkelőhelyegnezdišče želv ▸ teknősök fészkelőhelyeuničevanje gnezdišč ▸ fészekrakó helyek pusztításaumetno gnezdišče ▸ mesterséges fészkelőhelyprimerno gnezdišče ▸ megfelelő fészkelőhelynaravno gnezdišče ▸ természetes fészkelőhelygnezdišče planinskega orla ▸ szirti sas fészkelőhelyegnezdišče sivih čapelj ▸ szürke gémek fészkelőhelyeRezervat je danes eno najpomembnejših gnezdišč za vodne ptice. ▸ A rezervátum ma a vízi madarak egyik legfontosabb fészkelőhelye.
2. (vir dejavnosti; leglo) ▸ melegágy, keltetőhely
Delam in živim na Manhattnu, kjer imajo nekatere šole dvomljiv sloves, da izvajajo pritisk na učence ter da so kot gnezdišča prestižnih univerz. ▸ Manhattan-ben dolgozom és élek, ahol néhány iskolának kétes híre van amiatt, hogy nyomást gyakorolnak a diákjaikra és hogy a tekintélyes egyetemek előszobájaként működnek.
Nekateri obravnavani filmi so pravo gnezdišče tovrstnih idej. ▸ A tárgyalt filmek némelyike valóságos melegágya az ilyen gondolatoknak.
Ta polotok pa nikoli ni bil gnezdišče nestrpnosti, čeprav nam jo "osvoboditelji" že tretjič v tem stoletju skušajo vcepiti. ▸ Ez a félsziget azonban soha nem volt az intolerancia melegágya, még annak ellenére sem, hogy a „felszabadítók” ebben az évszázadban már harmadszor próbálják belénk sulykolni ezt. - govorec samostalnik
1. (kdor govori) ▸ szónok, beszélőspreten govorec ▸ ügyes szónokNekateri otroci so spretni govorci in si veliko stvari kar izmislijo. ▸ Egyes gyerekek ügyes szónokok és sok mindent kitalálnak.duhovit govorec ▸ szellemes szónokiskriv govorec ▸ sziporkázó szónokkarizmatičen govorec ▸ karizmatikus szónokrojeni govorec ▸ született szónokNismo pa Amerika, kjer so ljudje sami po sebi boljši govorci, tam so vsi navajeni nastopanja. ▸ Nem élünk azonban Amerikában, ahol az emberek maguktól jobb szónokok, ott mindenki megszokta a szereplést.
Ko tolmač govori, govorec počaka in nadaljuje šele tedaj, ko tolmač zaključi – se torej izmenjujeta. ▸ Amikor a tolmács beszél, a beszélő vár, és csak akkor folytatja, amikor a tolmács befejezte – tehát felváltva beszélnek.
2. (o jeziku) ▸ beszélőmaterni govorec ▸ anyanyelvi beszélőgovorec slovenščine ▸ szlovén nyelv beszélőjeVečina jezikov na svetu ima zelo malo govorcev. ▸ A világ legtöbb nyelvének nagyon kevés beszélője van.
3. (o javnem nastopu) ▸ felszólaló, szónok, előadóslavnostni govorec ▸ ünnepi szónokosrednji govorec ▸ fő szónok, vezérszónokradijski govorec ▸ rádióbemondógovorec na konferenci ▸ konferencia előadójagovorec na kongresu ▸ kongresszus előadójagovorci na okrogli mizi ▸ kerekasztal-beszélgetés résztvevőiglavni govorec ▸ fő szónok, vezérszónokNa konferenci bo nastopilo več kot 40 govorcev, med katerimi je tudi pet svetovnih podjetniških avtoritet. ▸ A konferencián több mint 40 előadó vesz részt, köztük öt világhírű vállalkozói szaktekintély.
4. (predstavnik organizacije) ▸ szóvivőglavni govorec Evropske komisije ▸ Európai Bizottság szóvivőjeuradni govorec vlade ▸ kormány hivatalos szóvivőjeZunanje ministrstvo bo poslej v javnosti nastopalo s svojim uradnim govorcem. ▸ A külügyminisztériumot mostantól saját szóvivője képviseli a nyilvánosság előtt.