Franja

Zadetki iskanja

  • dēsuēscō -ere -suēvī -suētum

    1. trans. (o stvareh) iz navade spraviti, odvaditi (odvajati): Tit. fr., Ap., res desueta L., diu desueta arma V. ki se ga je že davno odvadil, desueta sidera cerno O. ki sem se jih odvadil gledati, voces iam mihi desuetae O., desueta verba O., ne in desuescendis morentur Q.

    2. intr. (o bitjih) česa odvaditi (odvajati) se, večinoma v pt. pf. dēsuētus 3 odvajen, ne več vajen; abs. in z dat.: paulatim antiquo patrum desuescit (nekateri pišejo dissuescit) honori Sil., desueta corda, iam desueta triumphis agmina V., fera desueta silvis Lucan.; fera desueta rabiem (grški acc.) Stat.; z inf.: iam pridem desueto Samnite clamorem Romani exercitūs pati L.
  • distinctiō -ōnis, f (distinguere)

    I. act.

    1. razločevanje, razlikovanje: facilis est d. ingenui et inliberalis ioci Ci., harum rerum facilis est et expedita d. Ci., ergo est lex iustorum iniustorumque d. Ci., veri a falso distinctio Ci., d. quaestionum Q., pugnantium sententiarum Plin. iun.; pl. distinctiones dlakocepstvo: Sen. ph.

    2. occ. (ret.)
    a) različna raba iste besede v različnih sklonih in spolih: eiusdem verbi crebrius positi quaedam distinctio Ci.
    b) razlikovanje navidezno enakih pojmov ali navidezno nasprotnih misli: Q. (IX, 3, 65).
    c) protistava nasprotnih (protivnih) misli: Q. (IX, 3, 82).

    — II. pass.

    1. razloček, razlika, različnost: lunae siderumque omnium d. Ci. raznobarvnost (nekateri: ločene [posebne] poti), modo intellegatur, quae sit causarum distinctio et dissimilitudo Ci., nulla in visis d. Ci., volucrum prima d. pedibus maxime constat Plin., cum distinctione Dig., pro rerum et hominum distinctione Amm.; poseb. različnost tonov raznih glasov ali glasbil, barvitost tona: sonorum Ci., distinctio et vocis genera permulta Ci.

    2. occ. (gram. in ret.)
    a) predah, premolk (v govoru): Ci. (De orat. III, 48, 186), Q. (XI, 3, 37 in 47).
    b) ločilo, poseb. pika, interpunkcija: Don.
    c) posamezni stavek ali rek (v govoru), sestavje, perioda: epistulae distinctiones colligere Ambr.

    3. okras, dika: d. honosque civitatis Plin.
  • distinto različen; razločen, jasen; razumljiv

    eso es muy distinto to je nekaj čisto drugega
    distintos nekateri, razni, številni
    los distintos casos posamezni primeri
    distintas veces ob raznih prilikah
  • DNA samostalnik
    1. tudi v pridevniški rabi, biokemija (organska spojina) ▸ DNS
    DNA test ▸ DNS-teszt
    analiza DNA-ja ▸ DNS-vizsgálat
    Sopomenke: DNK, deoksiribonukleinska kislina, dezoksiribonukleinska kislina

    2. neformalno (glavne značilnosti) približek prevedkaalapvető jellemző
    Nekateri trdijo, da je človek vedno igral take igre hazarda in da je to tako rekoč vpisano v njegovem DNA-ju.kontrastivno zanimivo Néhányan azt állítják, hogy az ember mindig játszott szerencsejátékot, és ez tulajdonképpen jellemének alapvető része.
    Sopomenke: DNK
  • dnevnik samostalnik
    1. (publikacija z novicami) ▸ napilap
    športni dnevnik ▸ sportnapilap
    bran dnevnik ▸ olvasott napilap
    urednik dnevnika ▸ napilapszerkesztő
    izdaja dnevnika ▸ napilap kiadása
    komentator dnevnika ▸ napilap kommentátora
    naslovnica dnevnika ▸ napilap címlapja
    izvod dnevnika ▸ napilap példánya
    naklada dnevnika ▸ napilap példányszáma
    dopisnik dnevnika ▸ napilap tudósítója
    Kupil je nekaj švedskih dnevnikov in se zdaj s težavo prebijal skozi članke. ▸ Vett néhány svéd napilapot és nagy nehezen átrágta magát a cikkeken.
    Sem redni bralec vašega športnega dnevnika. ▸ A sportnapilapjuk rendszeres olvasója vagyok.
    Sopomenke: dnevni časopis

    2. (podjetje) ▸ napilap
    anketa dnevnika ▸ napilap felmérése
    dnevnik poroča ▸ napilap tudósít
    dnevnik objavi ▸ napilap közzétesz
    dnevnik navaja ▸ napilap feltüntet, napilap hoz
    dnevnik zapiše ▸ napilap ír
    dnevnik razkrije ▸ napilap feltár
    dnevnik trdi ▸ napilap állít
    Pri turškem dnevniku trdijo, da so se za prilogo odločili iz solidarnosti. ▸ Egy török napilapban azt állítják, hogy szolidaritásból döntöttek a melléklet mellett.
    dnevnik ugotavlja ▸ napilap megállapít
    izjava za dnevnik ▸ napilapnak tett nyilatkozat
    izjaviti za dnevnik ▸ napilapnak nyilatkozik, napilapnak kijelent
    dejati za dnevnik ▸ napilapnak mond

    3. (televizijska oddaja) ▸ híradó
    televizijski dnevnik ▸ tévéhíradó
    Posnetek so predvajali na nacionalki v osrednjem televizijskem dnevniku. ▸ A felvételt lejátszották a nemzeti televízió központi híradójában.
    gledati dnevnik ▸ híradót néz
    voditi dnevnik ▸ híradót vezet
    voditeljica dnevnika ▸ híradó műsorvezetője
    TV dnevnik ▸ TV-híradó

    4. (osebni zapiski) ▸ napló
    pisati dnevnik ▸ naplót ír
    pisanje dnevnika ▸ naplóírás
    popotni dnevnik ▸ útinapló
    dnevnik prehranjevanja ▸ étkezési napló
    voditi dnevnik ▸ naplót vezet
    zapis v dnevnik ▸ naplóbejegyzés
    zapisati v dnevnik ▸ naplóba beír
    najti dnevnik ▸ naplót talál
    ukrasti dnevnik ▸ naplót ellop
    V času brezposelnosti pa bi se mi zdelo pisanje dnevnika popolnoma nekoristno opravilo. ▸ Amikor viszont munkanélküli voltam, a naplóírás teljesen felesleges időtöltésnek tűnt.
    Zadnja leta so forumi in spletni dnevniki zamenjali nekdaj priljubljene novičarske skupine. ▸ Az utóbbi években a fórumok és az online naplók felváltották az egykor közkedvelt hírcsoportokat.

    5. (uradna evidenca) ▸ napló
    poslovni dnevnik ▸ naplót elküld
    ladijski dnevnik ▸ hajónapló
    gradbeni dnevnik ▸ építési napló
    Pobral je dnevnik in redovalnico in odhitel k izhodu. ▸ Fogta a naplót és az osztálykönyvet, majd kisietett a bejárathoz.
    V enem njegovih ladijskih dnevnikov je najti prvi znani evropski zapis o tajfunu. ▸ Az egyik hajónaplójában található a tájfunról szóló első ismert európai feljegyzés.
    Nekateri so neobičajno srečanje zapisali v dnevnik prevozov. ▸ A szokatlan találkozást néhányan feljegyezték a fuvarnaplóba.

    6. zoologija (vrsta metulja) ▸ nappali lepke
    Metulje navadno razdelimo glede na čas njihove dejavnosti na nočne metulje ali nočnike in dnevne metulje ali dnevnike. ▸ A lepkéket általában az éjszakai lepkék és a nappali lepkék csoportjára osztjuk, attól függően, hogy a nap melyik szakában aktívak.
  • dōnārius 3 (dōnum) v darilo bogovom posvečen: lanx Petr. Od tod subst.

    1. dōnārium -iī, n posvečeni, zaobljubljeni dar: Aur., Arn. (pri L. XLII, 28, 9 pišejo nekateri dona).

    2. (kraj, kjer se darujejo taki darovi) žrtvenik, svetišče: si tua contigimus manibus donaria puris O., ductos alta ad donaria currus V.

    3. svetiščna zakladnica: Lucan., Ap.
  • dovoljenje samostalnik
    1. neštevno (privolitev) ▸ engedély
    začasno dovoljenje ▸ ideiglenes engedély
    pisno dovoljenje ▸ írásos engedély
    dovoljenje lastnika ▸ tulajdonos engedélye, tulajdonosi engedély
    dovoljenje staršev ▸ szülők engedélye, szülői engedély
    dati dovoljenje ▸ engedélyt ad
    Vlada je v soboto dala dovoljenje za aktiviranje vojske. ▸ A kormány szombaton engedélyezte a hadsereg mozgósítását.
    Nekateri starši zahtevajo od otrok, da prosijo za dovoljenje, preden televizor vključijo. ▸ Néhány szülő megköveteli a gyermekeitől, hogy engedélyt kérjenek, mielőtt bekapcsolják a televíziót.

    2. (dokument) ▸ engedély
    kopija dovoljenja ▸ engedély másolata
    izdati dovoljenje ▸ engedélyt kiad
    zaprositi za dovoljenje ▸ engedélyt kér
    prošnja za dovoljenje ▸ engedélykérés
    pridobiti dovoljenje ▸ engedélyt beszerez
    izvod dovoljenja ▸ engedély példánya
    podpisati dovoljenje ▸ engedélyt aláír
    Dodala je, da ni podpisala dovoljenja za objavo, niti ni bila za te fotografije plačana. ▸ Hozzátette, hogy nem írta alá a közzétételi engedélyt, és ezekért a fényképekért díjazást sem kapott.
    odvzem dovoljenja ▸ engedélyt visszavon, engedélyt megvon
    imetnik dovoljenja ▸ engedély jogosultja
    podaljšanje dovoljenja ▸ engedély meghosszabbítása
    dovoljenje za gradnjo ▸ építési engedély
    Dovoljenje za podaljšanje obratovalnega časa so izdali le do konca oktobra. ▸ A nyitvatartási idő meghosszabbítására vonatkozó engedélyt csak október végéig adták ki.
    Povezane iztočnice: gradbeno dovoljenje, delovno dovoljenje, enotno dovoljenje, dovoljenje za prebivanje, dovoljenje za obratovanje, dovoljenje za uvoz, dovoljenje za izvoz, vozniško dovoljenje, uporabno dovoljenje, upravno dovoljenje, uvozno dovoljenje, vodno dovoljenje, lokacijsko dovoljenje
  • dulciōreloquus (dulciōrelocus) -ī, m (dulcis, ōs in loquī) s sladkimi usti govoreči, sladkousti govornik, Nestorjev vzdevek: Laevius ap. Gell. (nekateri pišejo dulcorelocus).
  • dumtāxat (duntāxat), po drugih -tăxat, adv. = dum tāxat (cj. pr. glag. *tāxō -ere iz tangō -ere, po drugih ind. pr. glag. tāxō -āre) „dokler ceni“ = „če se stvar prav preceni“ = „po pravem“, „pravzaprav“, „po meri“,

    1. več ne, kvečjemu, le, samo, zgolj: Ca., Lucr., Suet. idr., consules potestatem haberent tempore dumtaxat annuam Ci., nos animo d. vigemus, re familiari comminuti sumus Ci. ep., peditatu d. procul ad speciem utitur C., corpus d. suum ad id tempus apud eos fuisse L., nec animum d. fidelem praestitit, sed omnibus bellis interfuit L., d. ad hoc, quem tollere rheda vellet iter faciens H., uno d. retento Cu., (fons) liquidus et suas d. undas trahens Cu., d. per biennium Plin. iun.

    2. vsaj, četudi le: Pl., Cels., Sen. ph., Q., Iust., sint ista pulchriora, d. aspectu Ci., ceteras … procellas in illis d. fluctibus contionum semper putavi Miloni esse subeundas Ci., male instituisse Graecos, quod tropaeis regum d. nomina inscriberent Cu.; včasih omejuje = kolikor le, kolikor namreč: pozni Icti., d. rerum magnarum parva potest res exemplare dare Lucr. (nekateri pišejo dum taxat), d. modica Suet.

    3. samo po sebi umevno, seveda, namreč: sin … ieiunitatem … et inopiam, … in Attico genere ponit, hoc recte d. Ci., ex idoneis d. auctoribus Q., caeduis (arboribus) d. exceptis Plin., exceptis d. iis gentibus, quae regnantur T.
  • duodecennium -iī, n (duodecim in annus) dvanajstletje: Cod. Th. (nekateri pišejo duodennium).
  • ein3, eine, eins Indefinitpronomen eden, en, ena, eno; und das soll einer glauben: človek; die einen nekateri; ein und dasselbe eno in isto; (mein, dein...) ein und alles (moje, tvoje ...) vse; wie nur einer geschickt: (spreten) kot le kdo; der eine oder andere nekateri, ta in oni
  • einzeln

    1. Adjektiv posamezen, posamičen; einzeln lebend Biene: samotarski; einzelne (Leute usw.): nekateri (ljudje itd.)

    2. Adverb posamezno
  • Eryx -ycis, m (Ἕρυξ) Erik,

    1. gora na zahodni sicilski obali s prastarim Venerinim svetiščem in bogoslužjem. Ob zahodnem vznožju gore istoimensko mesto, porušeno v prvi punski vojni: N., V., L., O. idr. Gora se imenuje tudi Erycus mons Eriška gora: Ci., L. fr., T.

    2. heros eponymos tega kraja, sin Venere in argonavta Buta (Būtēs), znameniti rokoborec, ki ga je ubil Herakles, ko mu je hotel ugrabiti govedo iz Gerionove črede: V., O.

    3. eden Perzejevih nasprotnikov: O.

    4. ime nekega Indijca: Cu. (z acc. -ēn, nekateri pišejo Erix -icis) Od tod adj. Erycīnus 3 eriški, iz Erika: vertex V., litora V. sicilsko, concha Pr. Veneri posvečena eriška bisernica, na kateri je po svojem rojstvu splavala na Ciper, Venus Erycina Ci., L., Suet., tudi samo Erycina -ae, f Eriška: Erycina ridens H., Erycina … monte suo residens O.; subst. Erycīnī -ōrum, m Eričani, preb. eriškega mesta: Plin.
  • exadversum (exadvorsum) in exadversus

    I. adv. (prav) nasproti: video exadvorsum Pistoclerum Pl., ea sita erat exadvorsum Ter., sese quisque exadversum quam proxime collocat Ap.; z dat.: exadvorsum ei loco (nekateri pišejo ilico) tonstrina erat Ter.

    — II. praep. z acc. nasproti: ara … exadversus eum locum consecrata est Ci., quo factum est, ut … exadversum Athenas apud Salamina classem suam constituerent N., cum … exadversus Thrasybulum fortissime pugnaret N.
  • familia -ae in (gen. v posebnih pravnih obrazcih) -ās f (famulus) „hiša“, in to:

    I.

    1. v meton. pomenu hiša (= vsi domači skupaj, svobodni in nesvobodni), družina, domači: pater familiae Ci., L., Sen. ph., T., Plin. iun. ali pater familias Ca., Ci., N., Sen. ph., T., Plin. iun., Suet. hišni oče, gospodar, mater familiae L. ali mater familias Ci., Dig. hišna mati, gospodinja, gospodarica; v pl.: patres familiae Sis. ap. Varr., L., patres familiarum Suet., Prisc. matres familiae C., matres familias Ci., Suet., Arn., matres familiarum S., filius familias Ci., Dig. (še ne samostojen, še mladoleten) hišni (domači) sin, filii familiarum S., T., Suet. filia familias Sen. ph. (še mladoletna) hišna (domača) hči, filiae familiarum Dig., iure proprio familiam dicimus plures personas, quae sunt sub unius potestate aut naturā (svobodni) aut iure (nesvobodni) subiectae Ulp. (Dig.).

    2. occ. imetje, premoženje, posest, lastnina družine, hišno gospodarstvo: agnatus proximus familiam habeto Tab XII. in Dig., herciscundae familiae causam agere Ci. pri delitvi dediščine, nomine heredis arbitrum familiae herciscendae postulavit Ci. za delitev dediščine, decem dierum vix mihi familia est Ter. imam komaj za 10 dni živeža, in familia bene instituta Q., de familia, quae ex Attali hereditate erat, agere Aur.

    II. rodbina, rodovina (= vsi svobodni v hiši),

    1. rodbina ali družina kot pododdelek rimskega rodu (gens): Vell., Q., Suet., Iust., Fl. idr. nobilissima in familia natus Ci., illi familiae Marcellorum maxima voluntate diem festum tribuebant Ci. (Marceli so bili veja Klavdijevega rodu), Deiotarus vestram familiam abiectam et obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci., Murena primus in familiam veterem consulatum adtulit Ci., f. consularis Ci. iz katere so nekateri bili konzuli, f. antiquissima C., (Cn. Cornelius) Sulla gentis patriciae nobilis fuit (Kot Kornelijec), familiā (sc. Sulova) prope iam extinctā S., Fabii, omnes unius gentis, ibant unius familiae viribus L.

    2. sinekdoha: (= gens) rod, pleme: Suet., Macr. idr. o familiae Calpurniae dedecus! Ci. M. Bruti rogatu Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N., reges ex duabus familiis (Agidove in Evripontove) N., Aemiliorum et Fabiorum familiae N. familiam unam (= gentem Claudiam) subisse civitatis onus L.

    3. metaf.
    a) filozofska šola, — ločina: tota Peripateticorum f. Ci., Aristoteles, Xenocrates, tota illa f. Ci. kánon, kritični seznam starih piscev, ki so ga sestavili aleksandrinski slovničarji: libros, qui falso viderentur inscripti, tamquam subditos summovere familia O.

    III. služinčad (= vsi nesvobodni v hiši),

    1. posli, sužnji: Pl., Ca., Varr., Col., Q., Iust., Fl. idr. neque enim dubium est, quin … familiam intellegamus, quae constet ex servis pluribus, quin unus homo familia non sit Ci., domino a familia sua manus adlatae sunt Ci., familiam quantam et quam variis cum artificiis habeat? Ci., multae familiae armatae Ci., usus est familiā optimā N., Aesopus domino sum solus esset familia Ph. ko je bil … sam vsa služinčad, familiā privatā incendia exstinguere Vell. z lastnimi sužnji, familiae numerus T., familiae appelatio omnes servos comprehendit Ulp. (Dig.) o sužnjih v svetiščih: Martiales Larini in Martis familia numerabantur Ci.

    2. occ.
    a) tlačani, podložniki: Orgetorix … omnem suam familiam, ad hominum milia decem, undique coegit C.
    b) α) četa -, krdelo borilcev (gladiatorjev), gladiatorsko krdelo: comparare familiam Ci., gladiatores emptos esse Fausti simulatione ad caedem ac tumultum … ; sed posset alia familia Fausti munus praebere Ci., gladiatoriae familiae S., lanista, qui familiam summā curā exercet Sen. ph., lanistarum familiae Suet.; od tod reklo familiam ducere „četo voditi“, pren. = načelovati, na čelu biti, voditi, poveljevati: Lucius … frater eius familiam ducit Ci., illa sententia, quae familiam ducit Ci. β) družba gledaliških igralcev: sicut familiae quoque solent mutari Pl. γ) familiae tironum čete -, krdela vojaških novincev: Amm., Cod. Th.
  • gdjȅ (ijek.), gdȅ (ek.)
    1. vprašalni prisl. kje: gdje stanuješ?; gdje se ti usput zadržavaš?; gdje radi tvoj otac?
    2. nedol. prisl. kje: usput se morao gdje zadržati; gdje bilo kjer koli; gdje mu drago kjer koli; gdjègdjè, gdègde ponekod, tu pa tam; gdjègod, gdègod nekje; gdje gȍd, gde gȍd kjer koli; gdjèkad, gdèkad včasih; gdjètko, gdèko nekdo; gdjèkojī, gdèkojī -ā -ō nekateri; gdjèno, gdèno kjer; gdjèšto, gdèšto nekaj; ma gdjȅ, ma gdȅ kjer koli
  • geograf samostalnik
    (strokovnjak) ▸ geográfus, földrajztudós
    zborovanje geografov ▸ geográfusok találkozója
    kongres geografov ▸ geográfus kongresszus
    združenje geografov ▸ geográfusok társasága
    predavanje geografa ▸ földrajztudós előadása
    diplomirani geograf ▸ okleveles geográfus
    Nekateri geografi menijo, da sta Evropa in Azija enoten kontinent z imenom Evrazija. ▸ Egyes geográfusok Európát és Ázsiát együttesen egyetlen kontinensnek tartják Eurázsia elnevezéssel.
    Sopomenke: zemljepisec
  • gewiß, gewiss Adjektiv gotov; Beziehung, Verdacht, Dinge usw.: določen; Adverb gotovo; seveda; gewiß nicht! seveda ne!; aber gewiß! prav gotovo!; ein gewisser/eine gewisse/ein gewisses neki/neka/neko; gewisse, pl , neki, nekateri; gewisse Leute nekateri (ljudje); für gewisse Stunden za "tiste" urice; ein gewisses Etwas nekaj neulovljivega
  • gnezdišče samostalnik
    1. (o gnezdih živali) ▸ fészkelőhely, fészekrakó hely
    gnezdišče štorkelj ▸ gólyák fészkelőhelye
    gnezdišče ptic ▸ madarak fészkelőhelye
    gnezdišče želv ▸ teknősök fészkelőhelye
    uničevanje gnezdišč ▸ fészekrakó helyek pusztítása
    umetno gnezdišče ▸ mesterséges fészkelőhely
    primerno gnezdišče ▸ megfelelő fészkelőhely
    naravno gnezdišče ▸ természetes fészkelőhely
    gnezdišče planinskega orla ▸ szirti sas fészkelőhelye
    gnezdišče sivih čapelj ▸ szürke gémek fészkelőhelye
    Rezervat je danes eno najpomembnejših gnezdišč za vodne ptice. ▸ A rezervátum ma a vízi madarak egyik legfontosabb fészkelőhelye.

    2. (vir dejavnosti; leglo) ▸ melegágy, keltetőhely
    Delam in živim na Manhattnu, kjer imajo nekatere šole dvomljiv sloves, da izvajajo pritisk na učence ter da so kot gnezdišča prestižnih univerz. ▸ Manhattan-ben dolgozom és élek, ahol néhány iskolának kétes híre van amiatt, hogy nyomást gyakorolnak a diákjaikra és hogy a tekintélyes egyetemek előszobájaként működnek.
    Nekateri obravnavani filmi so pravo gnezdišče tovrstnih idej. ▸ A tárgyalt filmek némelyike valóságos melegágya az ilyen gondolatoknak.
    Ta polotok pa nikoli ni bil gnezdišče nestrpnosti, čeprav nam jo "osvoboditelji" že tretjič v tem stoletju skušajo vcepiti. ▸ Ez a félsziget azonban soha nem volt az intolerancia melegágya, még annak ellenére sem, hogy a „felszabadítók” ebben az évszázadban már harmadszor próbálják belénk sulykolni ezt.
  • govorec samostalnik
    1. (kdor govori) ▸ szónok, beszélő
    spreten govorec ▸ ügyes szónok
    Nekateri otroci so spretni govorci in si veliko stvari kar izmislijo. ▸ Egyes gyerekek ügyes szónokok és sok mindent kitalálnak.
    duhovit govorec ▸ szellemes szónok
    iskriv govorec ▸ sziporkázó szónok
    karizmatičen govorec ▸ karizmatikus szónok
    rojeni govorec ▸ született szónok
    Nismo pa Amerika, kjer so ljudje sami po sebi boljši govorci, tam so vsi navajeni nastopanja. ▸ Nem élünk azonban Amerikában, ahol az emberek maguktól jobb szónokok, ott mindenki megszokta a szereplést.
    Ko tolmač govori, govorec počaka in nadaljuje šele tedaj, ko tolmač zaključi – se torej izmenjujeta. ▸ Amikor a tolmács beszél, a beszélő vár, és csak akkor folytatja, amikor a tolmács befejezte – tehát felváltva beszélnek.

    2. (o jeziku) ▸ beszélő
    materni govorec ▸ anyanyelvi beszélő
    govorec slovenščine ▸ szlovén nyelv beszélője
    Večina jezikov na svetu ima zelo malo govorcev. ▸ A világ legtöbb nyelvének nagyon kevés beszélője van.

    3. (o javnem nastopu) ▸ felszólaló, szónok, előadó
    slavnostni govorec ▸ ünnepi szónok
    osrednji govorec ▸ fő szónok, vezérszónok
    radijski govorec ▸ rádióbemondó
    govorec na konferenci ▸ konferencia előadója
    govorec na kongresu ▸ kongresszus előadója
    govorci na okrogli mizi ▸ kerekasztal-beszélgetés résztvevői
    glavni govorec ▸ fő szónok, vezérszónok
    Na konferenci bo nastopilo več kot 40 govorcev, med katerimi je tudi pet svetovnih podjetniških avtoritet. ▸ A konferencián több mint 40 előadó vesz részt, köztük öt világhírű vállalkozói szaktekintély.

    4. (predstavnik organizacije) ▸ szóvivő
    glavni govorec Evropske komisije ▸ Európai Bizottság szóvivője
    uradni govorec vlade ▸ kormány hivatalos szóvivője
    Zunanje ministrstvo bo poslej v javnosti nastopalo s svojim uradnim govorcem. ▸ A külügyminisztériumot mostantól saját szóvivője képviseli a nyilvánosság előtt.