Franja

entrada ženski spol vstop, vhod; vpad; uvoz, uvoznina; vstopnica; dnevni (denarni) inkaso; začetek, uvod; naslovni list knjige; vknjiženje; nastop službe; kratek obisk; predjed; razumevanje, zaupanje, naklonjenost

¡buena entrada de año! srečno novo leto!
entrada libre prost vstop
entrada prohibida, no hay entrada vstop prepovedan
cuota de entrada vstopnina, vpisnina, prijavnina
tarjeta, carnet de entrada vstopnica
dar entrada dovoliti
hallar entrada naleteti na odobravanje
hubo una gran entrada predstava je bila močno obiskana
irse entrada por salida ostati v ravnotežju
de primera entrada v prvem zagonu (zaletu)
frente con entradas visoko (široko) čelo
entradas y salidas dohodki in izdatki
dar entradas doživeti (imeti) uspeh (gledališka igra)

figuration [-sjɔ̃] féminin upodabljanje, figuracija; nastop(anje) statistov, statiranje

faire de la figuration (film) biti statist, statirati

improvisation [imprəvaizéišən] samostalnik
improvizacija; nastop brez priprave

invasion [ɛ̃vazjɔ̃] féminin nagel, nepričakovan sovražen vpad, vdor, naval, invazija; médecine vdor povzročiteljev bolezni, izbruh (kuge) nenaden nastop, prihod; nenadno, hitro širjenje

invasion des Barbares vpad barbarov
invasion des sauterelles, des rats naval, vdor kobilic, podgan
invasion des idées nouvelles nenadno širjenje novih idej
les grandes invasions preseljevanje narodov
faire invasion vpasti, vdreti, navaliti

invasión ženski spol sovražen vpad, invazija; nenaden nastop (bolezni)

hacer invasión en vpasti v

ìzlaz m
1. izhod: izlaz iz avlije, iz dvorane, iz neprilike; sresti se na -u iz grada; biti blizu -a; imati dozvolu za izlaz u varoš
2. vzhod: izlaz sunca
3. prvi nastop: prvi izlaz na pozornicu ako pode uspješno za rukom, obezbijeden je uspjeh cijele večeri
4. rešitev: tu nema -a
5. odijelo za izlaz obleka za na ulico, za v mesto

kavalkáda ž (fr. cavalcade) kavalkada, paradni nastop konjeniške čete

lifemanship [láifmənšip] samostalnik
šaljivo samozavesten nastop; sposobnost, da se kdo pokaže močnejšega od drugih

mātūritās -ātis, f (mātūrus)

1. dozorevanje, dozorelost, zrelost, godnost (sadov): frugum Ci., frumentorum C., frumenta non multum a maturitate absunt C., festinata maturitas Q. pospešena = prezgodnja dozorelost.

2. zrelost = pravšn(j)a (primerna, ustrezna) fizična kakovost, dovršenost, popolnost: partūs Plin., muriae Col. primeren razsol, sucum ad maturitatem perducere Plin., ad maturitatem (per)venire ali maturitatem adipisci Plin.; occ. zrelost let, starosti, zrela leta: aetatis, indeflexa m. Plin. iun.

3. metaf.
a) duševna zrelost (dozorelost), goden (dozorel) (raz)um, dovršenost, izkušenost: senectutis Ci., aetatis ad prudentiam Ci., maturitatem Galli criminando T., m. Crassi T. dozorelo (dovršeno) govorništvo, veteris imperatoris Vell., virtutis Ci. ali orationis Ci., Q. dovršenost, incitationem eius non maturitate vel consiliis mitigabat Amm.; occ. dozorelost, pravi čas: sed eius rei maturitas nequedum venit et tamen iam appropinquat Ci., luna adfert maturitates gignendi Ci., maturitates temporum Ci. redni nastop (tek) letnih časov.
b) skorajšnji, hitri nastop, hitra (urna) izvršitev: precari maturitatem poenae Suet., beneficio (dovoljenje) Caesaris praestare maturitatem Front.
c) dozorelost = dopolnjen (popoln) razvoj, popolnost, dovršitev, višek, vrh: tamquam in arborum bacis terraeque fructibus maturitate tempestivā (sc. esse aliquid) quasi vietum et caducum Ci., omnium scelerum ac veteris furoris et audaciae maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., maturitas temporum L. = nastop stiske, hudih časov.

olympiareif Sport zrel za nastop na olimpiadi

onda f

1. val:
essere in balia delle onde biti izročen na milost in nemilost valov
essere sulla cresta dell'onda pren. biti na vrhuncu uspeha

2. knjižno morje

3. pren. val, naval, silovit nastop:
l'onda dei ricordi val spominov

4. pren. valovanje:
l'onda della folla valovanje množice

5.
onde pl. fiz. valovi:
onde elettromagnetiche elektromagnetni valovi
onde corte, medie, lunghe kratki, srednji, dolgi valovi
mandare in onda oddajati (radio, TV)
lunghezza d'onda valovna dolžina

6.
onda verde avto zeleni val

panache [panaš] masculin perjanica; čop na ptičji glavi; familier, figuré krasota, sijaj, blesteč nastop

panache de fumée oblak dima
aimer le panache imeti rad parade, vojaško slavo
avoir du panache imeti ponosno hojo, držo; paradirati
faire un panache (jezdec, kolesar, avto) prekucniti se

poise¹ [pɔ́iz] samostalnik
dobesedno, figurativno ravnotežje, ravnovesje
figurativno uravnovešenost, mirnost; hladnokrvnost, samozavesten nastop; drža glave, telesa; utež (v uri, rimski tehtnici); lebdenje (v zraku)

to hang at poise biti nerešen (zadeva), viseti v zraku

priming [práimiŋ] samostalnik
palilo (smodnik), razstrelivo, vžig; vbrizganje pogonskega goriva; grundiranje, osnovna plast barve; priprava slada (za pivo); prezgodnji nastop plime
figurativno priprava, instrukcija

priming coat osnovni premaz
priming charge naboj razstreliva, polnjenje z razstrelivom

prīmōrdium -iī, n (prīmus in ōrdīrī) prvi začetek, (pra)začetek, (pra)izvir, (pra)vir, (pra)izvor: Cu., Col., Sen. ph., Pers., Val. Fl., T., Ps.-Q., Q., Plin., Gell. idr., urbis L., primordia rerum Ci., Lucr., Lucan., Sil., aestatis Ci. poet., mundi, generis O., gentis O., Sil., belli, pugnae Stat.; ločeno in predeto: ordia prima Lucr.; occ. nastop vladarstva, začetek vladavine: principis T.

reaparición ženski spol ponoven nastop

hacer su reaparición zopet se prikazati, zopet nastopiti

reappearance [rí:əpíərəns] samostalnik
ponovno pojavljanje; ponoven nastop ali prihod, vrnitev

recrudescence, recrudescency [ri:kru:désəns(i)] samostalnik
ponoven nastop, ponoven izbruh (bolezni, nezadovoljstva); ponovno odprtje (rane); poslabšanje

recurrence, recurrency [rikʌ́rəns(i)] samostalnik
vračanje (v pogovoru, to na)
vrnitev, ponoven nastop, pojavljanje (problema); zatekanje (to k)
iskanje zatočišča, zavetja (to pri)

recurrence of ancestral traits vračanje (zopetno pojavljanje) potez prednikov (v družini)
the nightly recurrence of the fever nočno ponavljanje mrzlice
they had recurrence to arms zatekli so se k orožju

re-dūcō -ere -dūxī -ductum (re in dūcere)

1. nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (po)vleči: Q., Suet. idr., timidas plantas O., calculum (pri šahu) Ci. fr., gladium (naspr. educere) Gell., falces tormentis introrsus ducebant C., spumat reductis remis aequor V., reductā dextrā libravit caestūs V. zamahnivši, remos ad pectora O. potegniti k sebi, turres, munitiones C. potisniti nazaj, pomakniti nazaj; metaf. nazaj držati, zadržati (zadrževati, zadržavati), udržati (udrževati): tamquam reducere liberalitatem Sen. ph., se a contemplatu mali O. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, izmakniti (izmikati) se, animum ab iis, quae facienda sunt Q. Poseb.
a) socios a morte reducere V. osvoboditi, rešiti.
b) auras naribus Lucr. srkati.

2. nazaj voditi, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati: Pl., Ter., Cu., Col., Eutr., Front. idr., exercitum domum reduxit incolumem N., exercitum Ephesum hiematum reducere N. v zimovišče (prezimovališče, zimski tabor), legiones ex Britannia, copias a munitionibus C., in castra L., C., in Penestas rursum exercitum reducere L., ad Caesarem captivos C., quendam de exsilio Ci., ab exsilio Q., uxorem Ter., N. idr. zavrženo ženo vzeti zopet k sebi = aliquam reducere in matrimonium Suet., reducere regem Ci. zopet postaviti za kralja; pesn.: vesper e pastu vitulos ad tecta reducit V., quae me fuga quemve reducit? V. kako in v kakšnem stanju se vračam domov?; poseb. o naravnih pojavih: Phoebus noctem reducit V., hiemes reducit Iuppiter H. zopet privede, zopet pripelje, mater febrim reducet H. mu bo zopet navlekla (nakopala) mrzlico (bolezen); pass.: frondosa reducitur aestas V. se vrne (vrača); occ.
a) igralca zopet (spet) spraviti na oder, dati igralcu zopet (spet) nastopiti, omogočiti kakemu igralcu ponoven nastop: aliquem reducere in scaenam Plin.
b) (častno) domov (po)peljati, (po)spremiti (spremljati), (po)vesti: L., Q. idr., (sc. Scipio) senatu dimisso domum reductus Ci.
c) kot trgovski t.t. (zopet) dobiti: LX pondo panis e modio reducere Plin.

3. metaf. nazaj (pri)vesti (privajati, voditi), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): Ter. idr., aliquem ad officium reducere N., Ci., in gratiam cum aliquo aliquem Ci., Lact. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati koga s kom, ad salutem Ci. popraviti, ozdraviti, legiones veterem ad morem T., exercitum ad disciplinam Romanam Eutr., legem maiestatis reduxerat T. je bil obnovil, zopet vpeljal, reducere aliquid in sedem H. zopet spraviti na svoje mesto (v tir), zopet naravnati, in memoriam Ci., Plin. iun. zopet priklicati v spomin, zopet se spomniti, habitum pristinum Suet. zopet uvesti; pesn.: in formam reducere = redigere O. v kako obliko spraviti, izoblikovati, uobličiti, corpus ad maciem Plin. izčrpati, oslabiti, izčimžati; occ. na pravo pot spraviti (spravljati), spreobrniti (spreobračati): quo vis illos tu die redducas Ter. Od tod adj. pt. pf. reductus 3

1. nazaj potegnjen, nazaj pomaknjen, oddaljen, skrit, samoten: sinus V., vallis V., H., oculi introrsus reducti Sen. rh. globoke, vdrte oči; occ. kot slikarski t.t.: qui singulis pinxerunt coloribus, alia eminentiora, alia reductiora fecerunt Q. so postavili nekatere dele bolj v ospredje, druge bolj v ozadje.

2. metaf.: virtus est medium vitiorum et utrimque reductum H. oddaljena od obeh skrajnosti; subst. reducta -ōrum, n = gr. ἀποπροηγμένα stoikov = stvari, ki niso nobeno zlo, a so vendar manj vredne od drugih, stvari (reči) manjše vrednosti, slabše stvari (reči): Ci.

Opomba: Pesniki merijo včasih rē in pišejo zato redduco: Lucr., Ter. Star. imp. redduce: Ter.