Franja

ostíl -ă (-i, -e) adj. sovražen, nasproten

ostile agg. sovražen, nasproten

potrívnic -ă (-i, -e) adj. nasprotujoč, nasproten, nenaklonjen

prȅčkī -ā -ō (ijek., ek.)
1. prečni: približavao se selu -im putem
2. nasproten: na -oj strani grada

prȍtīvan -vna -o nasproten: dvije -e stvari ne mogu zajedno stajati; biti protivan čemu nasprotovati čemu

reflex [rí:fleks]

1. samostalnik
odsev, odraz; refleks; slika
medicina refleks
figurativno odblisk, zrcaljenje

to test a patient's reflexes pregledati, preskusiti bolnikove reflekse
legislation must be a reflex of public opinion zakonodaja mora biti odsev javnega mnenja

2. pridevnik
refleksen (kretnja), ki reagira; refleksiven, razmišljajoč
botanika ukrivljen, nazaj zvit, zapognjen; introspektiven (o mislih); povraten; ki se vrača k povzročitelju; obraten, nasproten

reflex current protitok

reluctant [rilʌ́ktənt] pridevnik
ki se upira, nasprotuje, ugovarja; nenaklonjen, nasproten, nevoljen

I am reluctant to do it to nerad napravim
to give (a) reluctant consent le nerad (z nevoljo) privoliti

re-moveō -ēre -mōvī -mōtum (re in movēre) nazaj gibati, nazaj premakniti (premikati), nazaj pomakniti (pomikati), nazaj spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), izločiti (izločevati), spraviti (spravljati) stran, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Pl., Cu., Iust. idr., comas a fronte removere O. pogladiti nazaj, plura clam de medio Ci., hostes a muro N. pognati nazaj, suos C. umakniti, ab exercitu aliquem removere N., Auct. b. Afr. odpoklicati, equos e conspectu removere C., S. dati odpeljati (odvesti), interpretes C. ali ceteros N. veleti, naj odstopijo, arbitris remotis Ci. brez prič, victum removere N. odtegniti, mensas V. vstati izza (od) mize, se removere a conspectu Auct. b. Afr. umakniti se očem; tako tudi: se removere a vulgo et scaenā H.; evfem.: removere aliquem a vitā Lucr. ali samo removere aliquem (npr. adversarium N.) = interficere spraviti s poti, ubiti, umoriti, usmrtiti; metaf.: Pl., S., H. idr., cura removet soporem O., removere aliquem senatu L. ali quaesturā Suet., removere praetorianos Suet. odsloviti, razpustiti, removere aliquem a republicā C. vzeti komu državne pravice; tudi: narediti koga državi neškodljivega: T., a corporis motu non removeri N. ne biti oviran pri (v) … , invidiam a se removere O., removere se a negotiis Ci. ali removere se artibus Ci. umakniti se, dati čemu slovo, removere se talibus a consiliis N. ne spuščati se v … , se a suspicione removere Ci. = suspicionem a se removere Ci., ioco remoto Ci. ep. brez šale, brez heca, šalo na stran, remove istaec! Ci. ap. Suet. pusti to!, si de quincunce remota est uncia H. če se odšteje, če odštejemo. — Od tod adj. pt. pf. remōtus 3 (adv. -ē)

1. (od)daljen, odročen, daleč se nahajajoč: H., Lucr. idr., remotius antrum O., silvestribus ac remotis locis C., loci … remoti a mari Ci., remoti ab oculis Ci., homo ab agro remotissimus Ci. ki se ni čisto nič ukvarjal s poljedelstvom, aliae (sc. stellae) propius a terris, aliae remotius … eadem spatia conficiunt Ci., longe remotissime facta sunt Aug.; z abl.: remoto mari loco Vell., civitatis oculis remotus Suet.
a) subst. n remōtum -ī, n: in remoto Sen. ph. v daljavi.
b) remōta -ōrum, n oddaljeni kraji: remota et avia T. oddaljeni in odročni kraji.

2. metaf.
a) daleč od česa, oddaljen, razlikujoč se, različen, prost, čist, brez česa: H., Lucr. idr., a culpa remotus est Ci., haec ab honestate remota N. zelo nespodobno, prav nič spodobno, vita remota ab honore populari Ci., scientia remota ab iustitiā Ci., sermo a forensi strepitu longe remotissimus Ci., Apulia ab impetu belli remotissima Ci., locus ab arbitris remotus Ci., homo a suspicione remotissimus Ci.
b) nenaklonjen, neprijazen, nasproten, ne vdan, ne predan: a vino, escis Col. ne marati, ne ljubiti, ab inani laude Ci.
c) zavrgljiv, zaničevanja vreden; subst. remōta -ōrum, n = reiecta, reiectanea, reducta, zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): Ci.

Opomba: Skrč. obl.: remōrunt (= removērunt), remōrant (= removerant), remōsse (= removisse).

reñido razdvojen, needin, nesložen; protisloven, nasproten; goreč, vnet, ogorčen

una reñida lucha, un reñido combate ogorčen boj
estar reñido con la vida biti naveličan življenja

repugnant [ripʌ́gnənt] pridevnik (repugnantly prislov)
odvraten, zoprn, odbijajoč, neprijeten, antipatičen (to s.o. komu)
protisloven, nasproten (to sth. čemu)
nezdružljiv, nekompatibilen, neskladen, nesoglasen (with z)

an act repugnant to my sense of honour dejanje, ki se upira mojemu čutu za čast

reverse³ [rivə́:s] pridevnik (reversely prislov)
obrnjen, prevrnjen; nasproten, naroben

in the reverse direction v nasprotni smeri
reverse fire vojska ogenj, ki je usmerjen na zaledje ali na utrdbe v zaledju
reverse side zadnja, hrbtna stran

reversed [rivə́:st] pridevnik
obrnjen, prevrnjen; nasproten
tehnično upognjen

schivo agg.

1. nenaklonjen, nasproten; izmikajoč se:
schivo di lodi nenaklonjen hvali, ki ne mara hvale

2. zavračujoč; plah

sinistro

A) agg.

1. lev:
lato sinistro leva stran

2. pren. nasproten, sovražen; grozeč, hudoben, zloben:
un sinistro figuro zloben tip

B) m

1. nesreča, škoda

2. polit. levičar

3. šport levica, leva noga:
colpire di sinistro streljati z levo nogo

sȕprotan -tna -o
1. nasproten: -a strana, struja; suprotan vjetar; u -om smislu
2. protiven: -a rečenica; -i veznici

surretizio agg. (m pl. -zi)

1. pravo (namerno) zamolčan

2. filoz. napačen, nasproten

3. ekst. zakrit, skriven

trānsversārius (trāversārius) 3 (trā(ns)versus)

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, transverzálen (transverzáren): tigna C. prečniki, prečke, preklade, frons Vitr.; subst. trānsversāria -ōrum, n prečniki (starejše préčnjaki (prečnjáki)), prečke, prečni zapahi (zatiči, zatiki) (naspr. arrectaria): Vitr.

2. metaf. nasproten: cupiditas Ambr.

vārus¹ 3 (iz *u̯ā-ros ali *u̯aq-sros, indoev. kor. *u̯ā- ali *u̯aq- kriviti, upogibati; prim. skr. vakráḥ skrivljen, ukrivljen, lat. va-c-illāre, va-t-ius, va-g-ari, vāricus)

1. zakrivljen, navzven ukrivljen (skrivljen), narazen z(a)vit, razprt, razrasel, razkrečen, razširjen: Mart. idr., cruribus [ac collo internodis] rectis et potius uaris quam vatiis Varr., cornua boum O., tenui a pectore varas manus O. držal sem roki od prsi navzven skrivljeni; occ. (o osebah) navzven ukrivljenih nog (bivajoč), krivonog, razkrečenih nog (bivajoč), razkrečen, raznožen, krevljast, krevsast, šátrav, šátrast, kot subst. krivonožec, razkoračnik, skoračnikar, šatravec, krevsa: Luc. ap. Non., Pl. idr., hunc varum distortis cruribus (sc. appellat) H.

2. metaf. nasproten: est alterum (sc. genus hominum) et huic varum H., geminos … varo producis genio Pers. — Kot nom. propr. Vārus -ī, m Vár, priimek raznih rimskih rodov, npr.

1. Q. Attius Vārus Kvint Atij Var, pompejevec, vojskovodja v državljanski vojni, padel v bitki s Cezarjem pri Mundi: C.

2. P. Alfēnus Varus Publij Alfen Var iz Kremone, Horacijev sodobnik, najprej čevljar v svojem rodnem mestu, pozneje rimski konzul, zelo znan pravnik in avtor del s področja prava: H., Gell.

3. L. Varus Lucij Var, Avgustov prijatelj: Q.

4. P. Quīnctīlius Varus Publij Kvinktilij Var, konzul l. 13 pr. Kr., namestnik v Siriji, potem v Germaniji; ko ga je germanski vojskovodja Arminij premagal v Tevtoburškem gozdu l. 9 po Kr., je naredil samomor (vrgel se je na svoj meč): Vell., Suet., T. Po njem adj. Vāriānus 3 Várov: exercitus T., clades Plin., Suet.

widrig Schicksal usw.: neugoden; Wind: nasproten; zoprn

встречный nasproti prihajajoč; nasproten;
в. ветер nasprotni veter;
первый в. prvi, ki ga srečam;
в. и поперечный vsakdo brez razločka;
в. иск protitožba