Franja

kozol|ec² moški spol (-ca …) der Purzelbaum
narediti kozolec einen Purzelbaum schlagen

kraval samostalnik
1. (hrup) ▸ lárma, patália, csetepatéMama vpraša sina: Kaj pomeni ta kraval v dnevni sobi? ▸ Az anya kérdezi a fiát: „Mi ez a csetepaté a nappaliban?”

2. (o burnem odzivu) ▸ hűhó, felhajtás, felfordulásRazlika v ceni prehrambnih artiklov ni bistvena, vsaj ne toliko, da bi morali ob tem zganjati kraval. ▸ Az élelmiszertermékek ára közötti különbség nem olyan nagy, legalábbis nem akkora, hogy amiatt ekkora hűhót kellene csapni.Prav neverjetno je, da Hrvati po tej izjavi niso zagnali hujšega kravala. ▸ Hihetetlen, hogy a horvátok nem csináltak nagyobb felhajtást e nyilatkozat után.Tako je bil pred časom velik kraval, ker optiki niso smeli (honorarno) zaposlovati zdravnikov okulistov. ▸ Nemrég nagy felhajtás volt, mert az optikusok nem alkalmazhattak (tiszteletdíjért) szemészorvosokat.
Reuterjeva novica je sprožila pravi kraval, saj se je izkazalo, da je bil papir, iz katerega je novinar leta 1849 ustanovljene agencije črpal podatke, še pod embargom. ▸ A Reuter híre nagy port kavart, mivel kiderült, hogy az a lap, amelyből az 1849-ben alapított ügynökség újságírója az információit merítette, még mindig embargó alatt áll.
Ko me prepoznajo, je cel kraval, vsi se hočejo fotografirati, vsi bi radi podpis. ▸ Amikor felismernek, egyből nagy felfordulás lesz, mindenki közös fotót és autogramot akar.

krepóst virtud f

iz sile (nuje) delati, narediti krepost hacer de la necesidad virtud

krivic|a ženski spol (-e …) das Unrecht; die Ungerechtigkeit
po krivici ungerechterweise, zu Unrecht
po krivici sumiti unschuldig verdächtigen
narediti/prizadejati krivico [unrecht] Unrecht tun
ukrep za poravnavo krivic/krivice die Sühnemaßnahme

krivíca injustice; iniquity; wrong; unfairness; unreasonableness

po krivíci wrongly
po pravici ali po krivíci rightly or wrongly
vpijoča krivíca crying injustice
narediti, zagrešiti, zakriviti krivíco to commit a wrong
storiti komu krivíco to do someone wrong, to do wrong to someone
popraviti krivíco to right a wrong, to make up for a wrong, to set right (ali to redress) a wrong
delati krivíco komu to wrong someone
razlikovati pravico od krivíce to know right from wrong
dela se mu krivíca he is wronged, he is being unfairly treated

križ² moški spol (-a …) usmrtilno mučilo; krščanski simbol: das Kreuz (grški griechisches, ruski russisches, lorenski Lothringer), -kreuz (Andrejev Andreaskreuz, deteljičasti Kleeblattkreuz, Lazaruskreuz, na čelu sprevoda das Vortragkreuz, sv. Antona Antoniuskreuz, locnasti Henkelkreuz, nagrobni Grabkreuz, na oltarju Altarkreuz, papeški Papstkreuz, pasijonski Passionskreuz, Petrov Petruskreuz, triumfni Triumphkreuz, viličasti Gabelkreuz, Schächerkreuz, Deichselkreuz)
malteški križ Malteser Kreuz
…križa Kreuz-
(snemanje s križa die Kreuzabnahme, znak das Kreuzzeichen, oltar Sv. križa der Kreuzaltar, Povišanje Sv. križa die Kreuzerhöhung, smrt na križu der Kreuzestod)
pribiti na križ ans Kreuz schlagen/nageln
viseti na križu am Kreuz hängen
narediti križ ein Kreuz schlagen, sich bekreuzigen
narediti križ čez kaj (etwas) in den Mond schreiben
vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
križ je z es ist ein Kreuz mit …
figurativno imeti križe in težave z seine liebe (Mühe und) Not haben mit
bati se česa kot hudič križa (etwas) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
vsi križi so dol es ist die Hölle los

križkráž (-a) m

1. croce, crocetta

2. pren. groviglio;
narediti križkraž čez kaj farci sopra una croce

kron|a² [ó] ženski spol (-e …) na zobeh: die Krone, die Zahnkrone (porcelanska Porzellankrone, preoblečena Verblendkrone, zlata Goldkrone)
narediti krono na zobu: (einen Zahn) überkronen

krôv (ladijski) cubierta f

na krovu sobre cubierta; (streha) techo m
domači krov techo m paternal
slamnat krov techo m de paja (ali de bálago)
promenadni krov (na ladji) cubierta f de paseo (ali de sol)
zgornji krov cubierta alta (ali superior)
narediti krov (hiši) techar

kulísa (-e) f gled. quinta (tudi ekst.), zinale; teh. guida (della leva); pren.
narediti kaj za kulisami stare, agire dietro le quinte
parkovna kulisa quinta
rad. zvočna kulisa effetti sonori

kup² moški spol (-a …) der Haufen; figurativno ein ganzer Haufen, viel, eine ganze Menge; -haufen (kamenja Steinhaufen, kompostni Komposthaufen, slame Strohhaufen, peska Sandhaufen, starega železa Schrotthaufen, zemlje der Erdhaufen, der Erdhügel)
(lep) kup denarja figurativno ein Batzen Geld
kup nesreče figurativno wie ein Häufchen Unglück
kup hribine rudarstvo das Haufwerk
narediti kup (etwas) aufhäufen
zmetati na kup [durcheinanderwerfen] durcheinander werfen, z lopato: zusammenschaufeln
na kupe jede Menge, zuhauf, haufenweise
imeti denarja na kupe Geld wie Heu haben

kúpček (-čka) m dem. od kup mucchietto, mucchio:
ima že lep kupček denarja si è messo già da parte un bel gruzzoletto
otr. podreti kupček ruttare, fare il ruttino
evf. narediti kupček cacare
kupček peska (ki ga morje oblikuje na obali) tombolo

layout [lejaut] moški spol (-a …) das Layout
narediti layout layouten

lévi (-a -o) adj.

1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra

línija (-e) f

1. (črta, tudi ekst. ) linea:
ravna, pretrgana linija linea retta, spezzata

2. (redna povezava, proga) linea:
letalska linija Ljubljana—Dunaj linea aerea Lubiana—Vienna

3. (sistem vodov in oprema za prenos informacij) linea:
kabelska (podzemna) linija linea sotterranea
nadzemna linija linea aerea
telefonska, telegrafska linija linea telefonica, telegrafica
medkrajevna, mednarodna linija linea interurbana, internazionale
ostanite na liniji! rimanga in linea!

4. teh. linea:
proizvodna linija linea di produzione

5. voj. linea:
prva linija, obrambna linija prima linea, linea di difesa

6. (oblika, podoba, videz, kontura, postava) linea; sagoma; silhouette:
elegantna linija avtomobila la linea elegante dell'auto
klasične linije kostima un tailleur di linea classica
vitka linija linea snella
linija nosu linea del naso

7. (usmeritev) linea:
idejna, politična, strankarska linija linea ideologica, politica, di partito

8. (potomstvo v zaporednih generacijah) linea:
moška linija linea maschile
ravna, stranska linija linea diretta, collaterale
po materini liniji in linea materna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
premagati koga na vsej liniji sconfiggere, battere uno su tutta la linea
narediti kaj po liniji najmanjšega odpora fare qcs. col minimo sforzo possibile
v skrajni liniji in ultima analisi
šport. igrati na liniji giocare sulla linea di fondo
šah. linea; vet. linea;
obl. A, H linija linea svasata, piatta
jur. demarkacijska linija linea di demarcazione
navt. tovorna linija linea di bordo libero, di carico

ljúb (-a -o)

A) adj.

1. caro; amato; gradito; diletto:
ljubi obraz matere il caro volto della madre
(v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
(v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!

2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
ljub spomin un grato ricordo
pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
PREGOVORI:
ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello

B) ljúbi (-a -o) m, f, n
izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
resnici na ljubo per amor del vero

luknj|a¹ ženski spol (-e …) das Loch
astronomija črna luknja schwarzes Loch
luknja v ledu die Wuhne
(mesto, kjer kaj pušča) das Loch, die Leckage, das Leck; (izhod) das Schlupfloch; -loch (izvrtana Bohrloch, mišja Mäuseloch, ozonska Ozonloch)
poln lukenj löcherig (tudi figurativno)
tehnika vrtanje lukenj die Lochung
… z luknjami Loch-
(vložek der Locheinsatz, zidak der Lochziegel)
luknje od moljev der Mottenfraß
narediti luknje v (molji) Löcher fressen in
dobiti luknjo (začeti puščati) leck werden
imeti luknjo ein Loch haben, leck sein
narediti luknjo ein Loch in (etwas) reißen, s škarjami, nožem: ein Loch schnippeln in, s streljanjem ein Loch schießen in
figurativno narediti luknjo v denarnico (stati veliko denarja) ein Loch in den Geldbeutel reißen
figurativno zalesti se v svojo luknjo sich in seinem Loch verkriechen
zamašiti luknjo ein Loch stopfen

lúknja (-e) f

1. buca, buco:
zakrpati luknjo v nogavici rattoppare il buco della calza
ključavnična luknja buco della serratura
luknje od moljev intarmatura

2. pren. (vrzel) lacuna, vuoto:
v njegovem znanju je dosti lukenj le sue conoscenze sono piene di lacune, sono lacunose

3. (bivališče živali) buco, tana:
mišja luknja buco di topo, topaia

4. pren. (slabo stanovanje) buca, stamberga

5. pren. (zapor, ječa) gattabuia, galera:
spraviti, vtakniti v luknjo ficcare in gattabuia

6. pren. (samoten kraj) casa del diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti luknjo v žepu essere al verde
poiskati, najti luknjo v zakonih cercare, trovare una lacuna nelle leggi
narediti luknjo v zrak fallire, fare cilecca, fare padella
zamašiti nekaj lukenj tappare alcuni buchi
pregledati, pretakniti vsako (mišjo) luknjo guardare, frugare per ogni dove
gozd. sečnja na luknje disboscamento a radure

máčji (-a -e) adj. di, da gatto, gattesco, felino:
iti z mačjimi koraki andare con passi felini, felpati
imeti mačje oči avere occhi di gatto, vederci come il gatto
to ni mačji kašelj, niso mačje solze non è cosa da poco
narediti komu mačjo godbo fare a uno un concerto di gatti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. mačja meta gattaia, nepeta (Nepeta cataria)
mačja glava (pri cestnem tlaku) ciottolo (per acciottolato)
bot. mačji rep fleo, fleolo, coda di topo (Phleum)
zool. mačji som gattuccio (Schiliorchinus canicola)
mačje oko (svetlobni odbojnik) catarifrangente
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
min. mačje zlato biotite gialla

májcen (-a -o)

A) adj. pog. piccolino, minuscolo, piccino; ino:
majcena hišica una casa piccina piccina
narediti se majcenega farsi piccino piccino
čisto majcen košček un pezzettino, ma ino ino

B) májceni (-a -o) m, f, n piccino, piccina