Franja

unítiti -īm, unítiti ùnītīm
1. napeljati niti v nitnico: ekspr. Bosna puna sluha i osećanja jezičkog, ona je i turske elemente sa korišću unitila u svoj jezik
2. ekspr. shujšati, postati tanek kot nitka

veniō -īre, vēnī, ventum (iz *g*—emi̯ō, indoev. kor. *g*—em-; prim. skr. gámati, gacchati (on) gre, gáti-ḥ hod, gántuḥ hoja, pot, gr. βαίνω grem, hodim, stopam, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, βάσις korak, βῆμα korak, osk. kúmbennieís = lat. conventus, kúmbened = lat. convenit, cebnust = lat. huc venerit got. quiman, stvnem. quëman, koman, nem. kommen)

I.

1. priti, prihajati, dospe(va)ti: Ph. idr., atria turba tenet, veniunt leve vulgus euntque O. prihaja in odhaja, Caesar cum equitatu vēnit C., veniens unda, fluctus O. plivkajoč; v log. pf. vēnī prišel sem = tu (tukaj) sem: V., O.; izhodišče pesn. nav. v abl.: caelo V., belua ponto (iz morja) venit O.; v prozi s praep.: ab domo L. iz domovine, venit vox ab ramis, anhelitus ex ore, iaculum de parte sinistrā O., venire Bebryciā de gente V. izhajati iz bebrijskega rodu, biti bebrijskega rodu; z adv.: istinc Ci., redeant, unde venerint L.; smer v acc.: domum ad aliquem Ci., Athenis Delum Ci.; pesn.: tumulum, fines Ausonios, Scythiam V., Italiam Lavinaque venit litora V.; s praep.: Pl., Ter. idr., ex Peloponneso in Siciliam N., in aedem Concordiae S., ex diverso sedem in unam V., in astra Sen. tr. med zvezde = v nebesa, ad urbem Ci., ad matrem O., contra aliquem Ci. napasti koga, Iuli progenies caeli ventura sub axem V., in conspectum C., N., in conspectum alicuius H. ali sub aspectum Ci. ali sub oculos Sen. ph., Q. ali sub ora viri V. priti pred oči, stopiti pred (koga); metaf.: (sc. res) venit mihi in mentem Ci. idr. na misel mi prihaja, venit in buccam Ci. na jezik; z adv. in adv. skloni: huc, istuc Ci., eo C. idr., foras Pl., venire contra Ci. ali obviam Ci. ep., N.; impers. v pass.: ad quos ventum erat C., ubi eo ventum est C.; namen
a) s praep.: venire ad (in) colloquium C., ad cenam, ad ludos Pl., ad causam dicendam L., ad se oppugnandum C.
b) s sup.: Pl., Ter., L., Auct. b. Alx. idr., venire oratum, questum, pabulatum, auxilium postulatum C., ad istum emptum venerunt illum locum senatorium Ci.
c) z dat. finalis: auxilio venire Ci., C., L., N. idr., subsidio veniri non poterat C., excidio (= ad excidium) Libyae venire V.; tudi: exercitus Etruscis vēnit L. jim je prišla na pomoč.
d) s pt. fut.: iam venio moriturus V.
e) z inf.: Pl., Stat., Val. Fl. idr., quod legati venirent speculari L., non ferro Libycos populare penates vēnimus V.

2. occ.
a) (sovražno) priti (prihajati), primikati se, pomikati se proti, približati (približevati) se, napasti (napadati): L., Ph., Vell. idr., Aeneas strictam aciem venientibus offert V., hunc venientem cuspide longā ferit V., venire magno ad moenia bello (z veliko vojsko) V., veniri ad se existimantes C.
b) iti: Milo cum in senatu fuisset eo die, … domum venit Ci., ad mercatum venio Ter., cum venisset, post non rediit Pl.
c) vrniti (vračati) se: Pr. idr., Romam L., Corn., in patriam Ph., cum venies O., ut venias celer O.

3. metaf.
a) (o času) priti (prihajati), (pri)bližati se, napočiti, nastopiti, biti (tu): Q. idr., venisse tempus victoriae Ci., ubi ea dies vēnit C., cum tristes misero venere Kalendae H., hora (nox, sperata voluptas) venit O., veniens annus Ci., L. bližajoče se leto, prihodnje leto; toda: anni venientes (naspr. recedentes) H. doba razvoja, obdobje rastoče telesne moči (do 45. leta); veniens aetas O. = potomstvo, potomci, zanamci; pt. fut. ventūrus 3 „tisti, ki ima priti (ki je na tem, da pride)“ = ki pride, prihajajoč, prihodnji, bodoč: tempus, letum O., aevum V., venturi nepotes O., V., ventura bella V.; subst. ventūrum -ī, n in pl. ventūra -ōrum, n prihodnost, bodočnost: venturi praescia O., ventura videre O., suo ventura devertere cursu Lucan.
b) priti (prihajati) na dan, (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, vznikniti (vznikati): aurora veniens V., sol veniens H. vzhajajoče, venientes lacrimae V. ulivajoče (udirajoče) se, febris, sudor venit Cels.; o rastl.: arbores veniunt sponte suā V., veniunt felicius uvae V., ut hederae veniant suā sponte melius Pr.; o abstr.: usus venit C., genetiva venit imago O., libertas venit V., quos inter medios venit furor V.; z dat. personae h komu priti (prihajati), komu pripasti (pripadati), priti (prihajati) v delež, dobi(va)ti kaj, biti deležen česa: dum tibi litterae meae veniant Ci. ep., dominae mihi venit epistula nostrae Pr., mihi nuntius venerat V., Remo augurium venit L., umbra venit loco O., bellum Plautio sorte venit Ci., commodum ex otio meo … rei publicae venturum S., ultro illi et gloriam et regnum venturum S., tibi fama ventura est O., gloria in partem veniat mihi tecum O. naj pride nama obema v delež = naj bova oba deležna; če je subj. kako zlo ali kakšna slaba negativna stvar (lastnost, dogodek ipd.) je venire = koga doiti (dohajati), obiti (obhajati), dolete(va)ti, zade(va)ti, koga ali česa lotiti (lotevati) se, prije(ma)ti se, prevze(ma)ti, navda(ja)ti, pri kom vzbuditi (vzbujati) se, pojaviti (pojavljati) se, posta(ja)ti kakšen: animis ignavia vēnit V., vēnit arboribus … lues V., scis mihi multa venire mala Pr., quae sibi duobus proeliis venerant S.; nam dat. tudi (toda redkeje): ad quem dolor veniat Ci., ne qua in rem publicam clades veniat L.
c) (sovražno) nastopiti (nastopati): contra iniuriam Ci., contra alienum pro familiari et necessario Ci.
d) = provenire imeti uspeh, uspe(va)ti: id quo promptius veniret T.
e) nasta(ja)ti, nastopiti (nastopati), zgoditi se, dogoditi se, primeriti se, pripetiti se: haec ubi veniunt Ci., quod longe aliter evenit L., si quando similis fortuna venisset L., si quid … adversi venisset L., per quae (sc. mors) venit, diversa sunt Sen. ph.; pogosto usu venire, gl. ūsū-venit. —

II.

1. kam priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti kam, do česa: lignum sine acumine venit O., venire in tergum V., per ilia venit harundo V., sagitta venit V. je dospela do cilja, je prispela na cilj; metaf.: ad solitas artes O., vēnimus ad summam fortunae H. dospeli smo do vrha (vrhunca) slave, dosegli smo vrh (vrhunec) slave, venire ad senectutem Ci. (po)starati se, ad condiciones alicuius Ci. prista(ja)ti na (kaj).

2. occ.
a) priti (prihajati) v kak položaj, znajti se kje, v kakem položaju, zabresti kam, naleteti na kaj: in calamitatem, in discrimen Ci., in periculum C., in odium Ci. ali in invidiam N. nakopati si sovraštvo (zavist), postati predmet sovraštva (zavisti), postati osovražen (zavidan), in contemptionem venio alicui C. zaničevati me začenja kdo, venire in turpitudinem Ci. biti zasramovan, in amicitiam alicui C. spoprijateljiti se s kom, skleniti (sklepati) s kom prijateljstvo, in familiaritatem Ci. postati zaupen prijatelj s kom, skleniti (sklepati) s kom zaupno prijateljstvo, in sacerdotium Ci. postati svečenik, in suspicionem Ci. postati osumljen; toda: in suspicionem si magistratūs veniebant Lentulus in Ci. ep. če so začeli oblastniki koga sumiti, cum ei in suspicionem venisset N. ko se mu je zbudil sum; venire in contentionem Ci., Q., in certamen iudiciumque venire Ci. pričkati se in prepustiti (stvar) sodniški razsodbi, in crimen Ter. biti dolžen česa, dolžiti se česa, in votum H. želeti se, in aestimationem L. ceniti se, biti cenjen, in laudem Q. biti hvaljen, biti deležen hvale, hvaliti se, in religionem Ci., L. vzbuditi (vzbujati) pomisleke, in dubium Ci., Q. posta(ja)ti dvomljiv, in confessum res venit Plin. iun. je dognana, summam in spem regni obtinendi C. prav zelo se nadejati, da … , zelo močno upati, da … , nonnullam in spem Ci. nekoliko se nadejati, nekoliko upati, in fidem L., N., Suet. dobiti zavetje (varstvo), in alicuius fidem ac potestatem C. ali in deditionem C. predati se na milost in nemilost, in cruciatum C. iti na mučenje, iti trpet muke, in rei partem Ci., O. svoj del česa dobi(va)ti, in partem leti O. zapasti smrti, in sermonem alicuius Ci. ep. priti komu v (na) zobe; toda: veni in eum sermonem, ut dicerem Ci. ep. beseda je nanesla, da … ; in morem L., O. ali in consuetudinem Ci. ali in usum Plin. v navado (rabo) priti, posta(ja)ti običajen (navaden, ustaljen), milites, qui iam in consuetudinem Alexandrinae vitae venerant C. ki so se (bili) že privadili aleksandrinskemu življenju, ki so se (bili) že navadili na življenje v Aleksandriji, in consuetudinem proverbii Ci. ali in proverbium L. priti v pregovor, postati pregovoren (pregovorno), res ad manum (pugnam) venit L. (idr. zgodovinopisci) pride (prišlo je) do spopada (prerivanja, pretepa, rokomaha); s konsekutivnim stavkom: H., Sen. ph., Val. Max. idr., in eum locum ventum est, ut … C. prišlo je tako daleč, da … , eo discordiae ventum est, ut … T. do tolikšne nesloge (svaje), da … , huc malignitatis venit, ut … T. do tolike …
b) (v govoru) priti (prihajati) do česa, preiti (prehajati) na kaj, napelj(ev)ati besedo na kaj: istuc venio Ter., venio nunc eo Ci., venio nunc ad illud nomen aureum Ci., ad propositum veniemus N., ad nomen Iovis venire O., venio nunc ad fortissimum virum N., ut iam a fabulis ad facta veniamus Ci.

Opomba: Sinkop. impf. venībat: Ter.; sinkop. gen. pl. pt. pr. venientum: V.

water² [wɔ́:tə] prehodni glagol
(po)škropiti (streets ceste)
zalivati (plants rastline)
namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine mleko, vino)
napojiti, napajati (animals živali)
oskrbeti, oskrbovati z vodo (an engine stroj)
ekonomija povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)

to water down zvodeniti, razredčiti; figurativno omiliti, ublažiti
to water down one's claims ublažiti, zmanjšati svoje zahteve
he watered his lecture zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje
neprehodni glagol
puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino
lov iti v vodo (pes)

it made my eyes water oči so se mi zasolzile ob tem
to make s.o.'s mouth water napraviti, da se komu pocedijo sline
my mouth watered (for, after) sline so se mi pocedile (po, za)
to water the stock ekonomija izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)

перебрасывать, перебросить metati z enega mesta na drugo, vreči drugam; premeščati, premestiti, prelagati, preložiti; napeljati prek česa;

beséda mot moški spol , parole ženski spol , vocable moški spol

besedo ima predsednik la parole est au président
z eno besedo (povedano) en un mot, bref, en somme
častna beseda parole ženski spol d'honneur
mož beseda homme de parole
moška beseda parole d'honnête homme
ne držati besede, besedo snesti manquer à sa parole
držati besedo tenir sa parole (ali sa promesse)
ne črhniti besede ne souffler mot
prijeti koga za besedo prendre quelqu'un au mot
zadnja beseda še ni bila izrečena le dernier mot n'a pas encore été dit
prositi (za) besedo demander la parole
to ni vredno besede ça ne vaut pas la peine d'en parler
nobene besede več! pas un mot de plus!
prazne besede des paroles vaines, des mots, des paroles, des phrases
dar besede don moški spol de la parole ali de l'élocution
pozdravne besede allocution ženski spol de bienvenue
zadnje besede obtoženca dernière déclaration
vzeti besedo retirer la parole
predati besedo passer la parole
verjeti na besedo croire sur parole
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
z drugimi besedami en d'autres termes, autrement dit
po besedah d'après, au dire de …
ne najdem besed je ne trouve pas de mots pour …
seči v besedo couper la parole, interrompre
svoboda besede liberté ženski spol de parole
tehniška beseda language moški spol technique
zadnja beseda mode le dernier cri de la mode
modna beseda mot à la mode (du jour ali en vogue)
brez besede sans mot dire, sans souffler mot, muet d'étonnement, stupéfait, interdit
ostal sem brez besede j'en suis resté interdit (familiarno baba, tout baba)
z besedo in dejanjem en paroles et en actes
mir besedi assez parlé! (ali causé!), trêve de paroles!
(svojo) besedo dati promettre, engager sa parole
besedo dati donner (ali accorder) la parole
besedo napeljati na amener la conversation sur, mettre sur le tapis (ali en discussion)
osnovna beseda radical moški spol
uvodna beseda avantpropos moški spol, préface ženski spol, introduction ženski spol
sklepna beseda épilogue moški spol, postface ženski spol, dernier mot moški spol, allocution ženski spol (ali discours moški spol) de clôture
tolažilna beseda parole ženski spol consolante (ali réconfortante), consolation ženski spol

beséda (-e) f

1. parola; termine; espressione:
domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
narečna beseda dialettalismo
iskrene, odkrite besede parole sincere
tolažilne besede parole di conforto
hude, ostre besede parole dure, aspre
grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
žaljive besede parole offensive
moška beseda parola d'onore
zadnje besede le ultime parole
v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

2. (zagotovilo, obljuba) parola:
držati, izpolniti besedo essere di parola
prelomiti besedo mancare di parola

3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
svoboda besede libertà di parola
dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
odrska beseda il linguaggio del teatro
tehniška beseda linguaggio tecnico

6. (besedilo) testo:
kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

7. (vloga pri odločanju) parola:
imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
beseda da besedo una parola tira l'altra
beseda za besedo parola per parola
na besedo verjeti credere sulla parola
koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

9. rel.
Beseda Verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
človek redkih besed uomo di poche parole
pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
ni vredno besed non è il caso di parlarne
ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
izginiti brez besede sparire senza dir parola
ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
opletati z besedami parlare a vanvera
z drugimi besedami in altre parole
nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
beseda ni konj! domandare non costa niente
lingv. dvozložna beseda bisillabo
pregibna beseda parola variabile
tvorba besed formazione delle parole
vezana, nevezana beseda poesia, prosa
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga

caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč!

cév (-í) f tubo; canna:
cev pušča il tubo cola
cev se je zamašila il tubo si è otturato
napeljati, položiti cevi posare, mettere tubi
aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev tubo di allumino, di cemento, di gomma, di vetro
cev iz plastične mase tubo di materia plastica
dimna, grelna, plinska, vodovodna cev tubo di fumo, tubo per condutture del riscaldamento, del gas, dell'acqua
cev za zalivanje tubo irroratore
dihalna cev (pri potapljaški maski) respiratore
voj. puškina, topovska cev canna del fucile, del cannone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. Evstahijeva cev tromba di Eustachio
prebavna cev tubo digerente, alimentare
elektr. bergmanska cev tubo Bergman
elektronska cev tubo elettronico, valvola elettronica
fluorescenčna cev lampada a fluorescenza
katodna cev tubo a raggi catodici
neonska cev lampada al neon
fiz. rentgenska cev tubo Roentgen, per raggi Roentgen
metal. brezšivna cev tubo senza saldatura
avt. izpušna cev tubo di scarico
voj. torpedna cev tubo lanciasiluri
navt. cev krmila losca
(cevka)
cev pipe canna
cev za plamensko varjenje cannello ossiacetilenico
vrtn. cev za škropljenje, zalivanje sistola
navt. cev za zrak (pri podmornici) schnorchel

conversación ženski spol pogovor, občevanje

conversación a solas pogovor med štirimi očmi
lección de conversación konverzacijska učna ura
dar conversación a alg. koga nagovoriti; zabavati se s kom; družiti se s kom; poslušati koga
dejar caer u/c en la conversación neopazno napeljati pogovor na nekaj
dirigir la conversación a alg. nagovoriti koga
hacer caer la conversación napeljati pogovor (sobre na)
no soy amigo de conversaciones nisem prijatelj dolgega govorjenja
trabar conversación con alg. pogovor s kom začeti

dēflectō -ere -flexī -flexum

I. trans.

1. dol pripogniti (pripogibati), upogniti (upogibati): prono deflectens pondere corpus Cat., d. ramum olivae Col., alteram vitem Plin.

2. v stran (drugam) obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): quosdam amnes in alium cursum … deflexos videmus Ci., deflexit (tela) … Venus V., d. novam viam L. v stran napeljati, odcepiti, lupus ad Romanos cursum deflexit L. je tekoč krenil, nusquam ab eo oculos d. L., d. lumina O., oculos Val. Fl., paulum aciem (oculorum) Plin.; med.: quae (ora) a Bosporo ad Tanaim usque deflectitur Mel., ora ab Santonis ad Orismios usque deflexa Mel.; pren.: ad verba rem d. Ci. stvar po besedah zavi(ja)ti, d. se de curriculo petitionis Ci., d. factum in aliquem Q. zvrniti (zvračati), Augustum ab institutis studiis deflexit cura terrarum Q., d. aliquem ab ira ardenti in se Stat., omnem acerbitatem in senatum Suet.

3. pren. na drugo (dobro ali slabo) stran obrniti (obračati), spremeniti (spreminjati): sententiam Ci., quaedam in senectute Cels., tragoediam in obscaenos risus O., in peius dotes puellae O., perniciosa illorum consilia in melius Sen. ph., adversarios in suam utilitatem Q., vox imbecilla cogit … deflectere Q. v drug ton preiti, ton spremeniti, d. virtutes in vitia Suet.

— II. intr. v stran kreniti, zaokreniti, obrniti se: clamore et gaudio d. viā T., deflectamus inquam Plin. iun., d. in Tuscos Plin. iun., in peragranda Aegypto paulo ad visendum Apim Suet.; pren.: de recta regione Ci., de viā Ci. (o navadi), de spatio curriculoque Ci. (o navadi prednikov), in eam vitiorum viam Lact.; pren. (s prave poti) zaiti (zahajati); od česa odstopiti (odstopati), s poti zaviti: oratio redeat illuc, unde deflexit Ci.; (o osebah): d. a veritate Ci., nihil a patris praestabili … virtute Ci., a pristina consuetudine Ph., nuper ad lyrica deflexit Plin. iun.

ductilis -e (dūcere)

I.

1. ki se da vleči = premičen: scena Serv.

2. vlečen, tanjen, kovan: Cyprium (aes) Plin., lamminae Cyprium aurum Vulg., argentum Cass.; occ. iz kovane kovine (narejen): candelabrum de auro ductile Vulg., tubae Vulg. kovinske (naspr. corneae), tubae argenteae ductiles Vulg. iz kovanega srebra.

— II. ki se da napeljati = napeljiv: flumen Mart.

đùnija ž (t. gönye, gr. gonía) dial. kotomer: nije zid pod -u zid ni v pravem kotu; dotjerati što na svoju -u urediti kaj po svojih interesih, napeljati vodo na svoj mlin; doći kome na -u priti komu v pest, v roke; sve je to onaj šeret udesio, ali doći će on nama na -u

électricité [-site] féminin elektrika, električni tok

compteur masculin d'électricité električni števec
note féminin d'électricité račun za elektriko
panne féminin d'électricité prekinitev električnega toka
centrale féminin, station féminin, usine féminin d'électricité elektrarna
électricité statique, dynamique statična, dinamična elektrika
allumer, éteindre (couper) l'électricité prižgati, ugasiti električno luč
installer l'électricité dans un appartement napeljati elektriko v stanovanju
il y a de l'électricité dans l'air (figuré) ozračje je naelektreno

ēliciō -ere -licuī (ēlexī Arn.) -licitum (ē in lacere)

1. izvabiti (izvabljati), izmamiti (izmamljati), premotiti koga, da razodene skrivnost, resnico idr.; z acc. personae: Pl., Plin. iun., elicit Archelaum matris litteris T. vabi k sebi, elicere hostem ex paludibus et silvis C., hostem citra flumen, in suum locum, in locum iniquum, ad dimicandum C., extra muros Cu., hostes in insidias Hirt., hostes ad (in) proelium L., T., vatem ad colloquium L., propositis praemiis ex civitatibus sociorum optimum quemque Ci., eum ad disputandum Ci.; z acc. rei: Lucr., Plin., Iuv., lacrimas Pl., onyx eliciet cadum H., elicere venas fontis O., arcana eius elicuit L., elicere veritatem T., in qua quaestione dolor veram elicere vocem possit Ci., elicere responsum L., Q. odgovor izsiliti, consilium Ci., quid agam Ci., verbosiores epistulas N.

2. occ. (z zaklinjanjem) priklicati: cum inferorum animas elicere soleas Ci., elicere Manes H., infernas umbras carminibus T., fulmina L., iovem caelo (iz nebes) O., aquas pluvias O. dež pričarati, numina Tib., Lucan., Sil., Stat.

3. pren. spraviti (spravljati) iz česa: elicere e terrae cavernis ferrum Ci. železo pridobivati, levi ictu cruorem T. storiti, da priteče kri; pesn.: ut hostium sanguis eliciatur suo Ci.; occ. ustvariti, storiti, vzbuditi (vzbujati): ad nervorum eliciendos sonos Ci., lapidum conflictu elicitur ignis Ci. se ukreše ogenj, terra elicit ex semine viriditatem Ci. zemlja ustvarja, undam supercilio tramitis elicere V. napeljati, iram regis elicere Cu. kralja razjeziti, misericordiam L.

entretien [ɑ̃trətjɛ̃] masculin vzdrževanje (v dobrem stanju); negovanje, oskrbovanje; pogovor, pomenek; technique napajanje, strežba

atelier d'entretien popravljalnica
frais masculin pluriel d'entretien vzdrževalni stroški
entretien-éclair masculin hiter, kratek telefonski pogovor
avoir droit à l'entretien hiti upravičen do vzdrževanja
être d'un trop grand entretien zahtevati preveč stroškov za vzdrževanje
il est d'un gros entretien on zamaže, porabi mnogo perila, potrebuje mnogo materiala, itd.
faire tomber l'entretien sur napeljati pogovor na
sur quoi a porté votre entretien? o čem ste govorili?

Gespräch, das, (-s, -e) pogovor, razgovor; Gespräche, pl , razgovori; (Diskussion) razprava; Gespräch am runden Tisch okrogla miza; im Gespräch bleiben ostati v stiku; im Gespräch sein (als künftiger...) biti omenjan (omenjajo ga); das Gespräch auf etwas bringen napeljati pogovor na; jemanden ins Gespräch bringen napeljati pogovor na (koga); ins Gespräch kommen ogpreti pogovor; das Gespräch geht aus zmanjkuje snovi za pogovor

góvor (-a) m

1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola

3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre

5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto

grȉjeh grijèha m, mn. grijèhovi, grijèsi (ijek.), grêh gréha m, mn. gréhovi, grési (ek.) greh: istočni grijeh izvirni greh: smrtni, težak, lak grijeh upisati kome što u grijeh; okajavati grijehove, grijehe; navesti koga na grijeh napeljati koga na greh; po grijehu, grehu stari roditelj pravi oče

hoja ženski spol list, listje; list papirja, pola; rezilo (noža, meča), britev, meč; vratnica

hoja de estaño staniol (papir)
hoja de lata pločevina
hoja de servicios osebne listine
hoja volante letak
de la hoja eden naših
a la caída de la hoja jeseni
doblemos la hoja govorimo o čem drugem
mudar la hoja spremeniti svojo namero
volver la hoja spremeniti svoje mnenje, napeljati pogovor v drugo smer
hojas pl žlindra
vino de tres hojas triletno vino
tener (la) hoja limpia (fig) brezhibno se vesti

in-clīnō -āre -āvī -ātum m (prim. gr. κλίνω)

1. nagniti (nagibati), pripogniti (pripogibati), ukloniti (uklanjati), prikloniti (priklanjati): Q., genua (in) harenis i. O. pripogniti in nasloniti na … , inclinatus temo O. navzdol nagnjeno, mālos i. L. jadrnike, cursum i. O. v loku leteti, aquas ad litora i. O. zasukati, napeljati; occ. pri spolnem odnosu položiti: i. aliquam Iuv., se i. cum liberta Pl. leči k osvobojenki.

2. refl. med. in intr. nagniti (nagibati) se: milites inclinant in unum locum L., terra inclinatur Lucr.; occ.
a) (o soncu in dnevu) nagniti (nagibati) se: sol se inclinavit meridie L., inclinare meridiem sentis H., dies inclinat Iuv., quin inclinabat dies T.; od tod intr.: inclinat dies T., meridies H. se nagiblje.
b) (o bojnih vrstah kot voj. t. t.) nagibati se k begu, začeti omahovati, umikati se: confestim Romana inclinatur acies L., res inclinatur in fugam L.; pren.: timore inclinari L.; intr.: in neutram partem inclinabant acies L., milites in fugam inclinarunt L.
c) (o bolezni): nagniti ali obrniti se na boljše ali slabše: morbis ad sanitatem inclinantibus Cels., inclinatae in deterius principia valetudinis senserat Vell.; od tod tudi: pojenja(va)ti, manjšati se: morbus inclinatus Cels., febris se inclinat Cels.
č) (o barvi): nagibati se k, bližati se: herba coloris in luteum inclinati Plin. umazano rumena.

3. kot gram. t. t.
a) končnico pregibaje tvoriti, sklanjati: Gell.

4. metaf. nagniti (nagibati), obrniti (obračati) kam: culpam in collegam Ci. zvračati, onera in divites L., animos in hanc causam inclinavit L. je pridobil za … , opes inclinantur in Sabinos L. se nagnejo k, pripadejo … , haec animum inclinant, ut credam L. me nagiblje, da … ; occ.
a) na slabše obrniti, poslabšati: omnia inclinat fortuna L.; med. in refl. fortuna se inclinaverat C. se je obrnila (na slabše).
b) na eno stran nagniti, odločiti; podoba je vzeta od tehtnice: ait ipsos rem inclinaturos L., fraus rem inclinavit L.

5. refl., med., intr. (duševno) nagibati se k, naklonjen biti komu ali čemu; refl.: inclinare se ad Stoicos Ci.; med.: inclinati ad credendum animi T. nagnjeni; intr.: sententia senatus inclinat ad pacem Ci., dubii inclinant ad nomina danda L., in stirpem regiam inclinavere studiis Cu.; s finalnim stavkom: eo inclinabant sententiae, ut tempus differretur L. — Od tod adj. pt. pf. inclīnātus 3.