Franja

Zadetki iskanja

  • entrée [ɑ̃tre] féminin vhod, vstop; vkorakanje; nastop; začetek, uvod, otvoritev; dohod, dostop, pristop; pripustitev (k izpitu); théâtre nastop; commerce vknjiženje; pluriel sprejem blaga ali denarja v določeni dobi; prva jed pri obedu po predjedi ali juhi; (= droits masculin pluriel d'entrée) entrées pluriel uvozna carina; (= prix masculin d'entrée) vstopnina; (= carte féminin d'entrée, billet masculin d'entrée) vstopnica; (entrée de serrure) luknja v ključavnici

    à l'entrée de l'été ob nastopu, v začetku poletja
    à l'entrée de la nuit ob znočitvi, stemnitvi
    entrée d'air dovod, dostop zraka
    entrée en charge, en fonctions, en service nastop službe, funkcij
    entrée gratuite, de faveur prost, brezplačen vstop
    entrée interdite prepovedan vstop
    entrée libre prost vstop (commerce, neobvezno za nakup)
    entrée dans le, au port prihod (ladje) v pristanišče
    entrée en possession nastop lastništva, posesti
    entrée en scène (théâtre) nastop na odru
    entrée en séance otvoritev seje
    entrée et sortie vstopno in izstopno potovanje
    entrée en vigueur začetek veljavnosti
    examen masculin d'entrée sprejemni izpit
    permis masculin d'entrée dovoljenje za vstopno potovanje
    visa masculin d'entrée vstopni vizum
    avoir son entrée (théâtre) imeti prost vstop (dans v)
    avoir ses entrées (auprés du ministre) imeti prost dostop (do ministra)
    donner entrée peljati (dans v), dovoliti vstop (à quelqu'un komu)
    faire son entrée (slovesno) vstopiti, priti v
    faire son entrée dans le monde prvičpriti na kako družabno prireditev
    faire son entrée en scène (théâtre) nastopiti na (gledališkem) odru
    forcer l'entrée izsiliti vstop, vdreti v
    solliciter, obtenir l'entrée d'une société, d'un club potegovati se za, dobiti vstop v kako društvo, v klub
  • estate [istéit] samostalnik
    arhaično stanje; posestvo, posest, zemljišče; dediščina; konkurzna masa

    pogovorno fourth estate tisk
    estate agent posredovalec za nakup in prodajo zemljišč
    building estate parcela
    estate car avto s sedeži za potnike in večjim prostorom za prtljago
    personal estate premičnine
    real estate nepremičnine
    the holy estate of matrimony sveti zakonski stan
    owner of large estates veleposestnik
  • finesa samostalnik
    1. (podrobnost; dodelava) ▸ részlet, finesz
    taktična finesa ▸ taktikai finesz
    tehnična finesa ▸ műszaki részlet
    jezikovna finesa ▸ nyelvi finesz
    pravna finesa ▸ jogi részlet
    drobna finesa ▸ apró részlet
    piljenje fineskontrastivno zanimivo részletek csiszolása
    Nekaj rezerve ima še pri piljenju fines, na čemer bo delal do olimpijskega nastopa, največjo zalogo pa skriva v adrenalinu. ▸ A részleteken még van mit csiszolnia, ezen az olimpiai fellépéséig még dolgozni fog, de a legnagyobb tartaléka az adrenalin.
    smisel za finese ▸ érzék a részletekhez
    občutek za finese ▸ érzék a részletekhez
    Večer pa je potekal v znamenju uigranega dueta, ki do potankosti obvlada finese obeh inštrumentov. ▸ Az estet egy alaposan egymáshoz szokott duó játéka jellemezte, akik ismerték a hangszeres játék legapróbb finomságait.
    V veliko pomoč mi je seveda računalnik, ki opravi težaško delo, sam pa se lotevam fines. ▸ A számítógép természetesen nagy segítségemre van, elvégzi a nehéz munkát, míg én a finomhangolást végzem.

    2. (o prefinjenost) ▸ finomság
    Naša vina so imela fineso. ▸ A borainkban benne volt a finomság.
    Priporočamo nakup temne obleke iz finega volnenega blaga, tanke vertikalne črte pa vam bodo dodale še kanček finese. ▸ Javasoljuk a sötét, finom gyapjúszövetből készült ruha megvásárlását, a függőleges vékony csíkok egy csipetnyi finomságot kölcsönöznek neki.
  • gotovin|a ženski spol (-e …) das Bargeld, bares Geld, Barmittel množina, die Barschaft
    blagajniška gotovina der Kassenbestand
    premoženje: das Barvermögen
    v gotovini bar, in bar
    plačilo v gotovini die Barzahlung, mezda: der Barlohn
    nakup z gotovino der Barkauf
    za gotovino gegen Barzahlung
  • gotovinsk|i (-a, -o) Bar- (ček der Barscheck, dvig die Barabhebung, posel das Bargeschäft, nakup der Barkauf, blagajna die Barkasse, premoženje das Barvermögen, plačilo die Barzahlung)
    skonto za gotovinsko plačilo das Kassenskonto
  • gros [gro] masculin debeluhar; familier bogat, vpliven človek; (= commerce masculin de gros) trgovina na debelo

    entreprise féminin; prix masculin de gros grosistično podjetje, grosistična cena
    négociant masculin de gros trgovec na debelo, grosist
    en gros (commerce) na debelo; v pisavi z velikimi črkami; figuré v grobih potezah, v obrisu
    tout en gros v celem, v celoti
    au gros d'hiver sredi zime
    achat masculin, acheter en gros nakup, kupiti na debelo
    vente féminin; vendre en gros prodaja, prodati na debelo
    faire le gros et le détail kupovati in prodajati na debelo in na drobno
  • hipermarket samostalnik
    (večja trgovina) ▸ hipermarket
    otvoritev hipermarketa ▸ hipermarket megnyitása
    odprtje hipermarketa ▸ hipermarket nyitása
    gradnja hipermarketa ▸ hipermarket építése
    odpreti hipermarket ▸ hipermarketet megnyit
    nakup v hipermarketu ▸ hipermarketben vásárlás
    veriga hipermarketov ▸ hipermarketlánc
    kupovati v hipermarketu ▸ hipermarketben vásárol
    Sopomenke: supermarket
  • impulse [ímpʌls] samostalnik
    impulz, podnet, spodbuda, nagon, nagib, gonilna sila
    matematika, fizika pogonska količina
    tehnično sunek
    medicina dražljaj

    to act on impulse nagonsko kaj storiti
    ameriško, ekonomija impulse buying spontan nakup
  • instal(l)ment [instɔ́:lmənt] samostalnik
    ekonomija obrok, plačilo na obroke; nadaljevanje (romana); umestitev

    a novel in instal(l)ments roman v nadaljevanjih
    by instal(l)ments na obroke
    instal(l)ment buying nakup na obročno odplačilo
    instal(l)ment contract odplačilna pogodba
    instal(l)ment plan (ali system) kupovanje na obročno odplačilo
    to buy on the instal(l)ment plan kupiti na obročno odplačilo
  • intending [inténdiŋ] pridevnik
    bodoč; voljan

    intending buyer interesent za nakup
  • knjig|a1 ženski spol (-e …) das Buch; z veliko ilustracij: das Bildbuch, der Bildband
    politično: bela knjiga das Weißbuch
    modra knjiga das Blaubuch
    zelena knjiga das Grünbuch
    -buch (pravljic Märchenbuch, spominov Erinnerungsbuch, za dekleta Mädchenbuch, kuharska Kochbuch, lesorezna Blockbuch, mašna [Meßbuch] Messbuch, mladinska Jugendbuch, nabožna Erbauungsbuch, Andachtsbuch, najljubša Lieblingsbuch, otroška Kinderbuch, priročnik Sachbuch, sanjska Traumbuch, snemalna Drehbuch, Filmdrehbuch, spolno vzgojna Aufklärungsbuch, strokovna Fachbuch, v osmerki der Oktavband, žepna Taschenbuch)
    spominska knjiga das Gedenkbuch, das Poesiealbum
    … knjige/knjig Buch-, Bücher-
    (nakup/nakupovanje der Bücherkauf, opora za die Buchstütze, Bücherstütze, poseben ljubitelj der Büchernarr, razstava die Buchausstellung, seznam das Bücherverzeichnis, sežiganje die Bücherverbrennung, zbirka/zbiranje die Büchersammlung)
    biti nor na knjige ein Büchernarr sein
    sedeti ob knjigah/nad knjigami über den Büchern sitzen
    figurativno knjiga s sedmimi pečati ein Buch mit sieben Siegeln
    | ➞ → lekcionar
  • kritn|i (-a, -o) Deck-, Deckungs- (sloj die Deckschicht, lak der Decklack, nakup der Deckungskauf, premaz der Deckanstrich, barva die Deckfarbe, sredstvo das Deckmittel)
  • kup1 moški spol (-a …) (nakup) der Kauf, der Ankauf; -kauf (generični Gattungskauf, intervencijski Interventionskauf, nade Hoffnungskauf, na obroke Ratenkauf, Abzahlungskauf, navidezen Scheinkauf, pošiljatveni Versendungskauf, povratni Rückkauf, Wiederkauf, ročni Handkauf)
    pravica povratnega kupa das Wiederkaufrecht
    predmet kupa der Kaufgegenstand
  • kupčij|a ženski spol (-e …) das Geschäft; (nakup) der Kauf; figurativno
    kravja kupčija der Kuhhandel
    skleniti kupčijo handelseinig werden, einen Handel eingehen mit
  • lībra -ae, f (iz *līthrā, od tod izpos. gr. sicilsko λίτρα)

    1. tehtnica, vesa, in sicer dvoposodična, bilanx; (enoposodična je v lat. statēra): virtutis … amplitudinem quasi in altera librae lance ponere Ci., quaero, quam vim habeat libra illa Critolai, qui cum in alteram lancem animi bona imponat, in alteram corporis et externa, … putet … Ci., ad libram dirigere opus Ambr. (o gospodinji, ki prede). Pomni jur. t.t. librā et aere ali per aes et libram = s pravilnim nakupom, pravilno, pošteno (tj. držeč se pravnih postopkov in oblik, uveljavljenih pri prenosu lastninskih pravic). Ker so sprva kupno ceno odtehtavali, se je pri prenosu lastninskih pravic z nakupom, podaritvijo ali oporoko ohranil poseben običaj navideznega nakupa: vpričo najmanj petih prič in moža, ki je držal medeno tehtnico (libripens), je pravi ali navidezni kupec prijel svoj nakup z roko (mancipatio) in udaril z bakrenim novcem (aes) ob skledico tehtnice z besedami „hunc ego servum ex iure Quiritium meum esse aio isque mihi emptus est hoc aere aeneāque librā“, nato je prodajalcu izročil novec kot navidezno kupno ceno: Gell., Inst., Iustiniani, librā et aere liberatum emittit L. da osvobojencu (= iz rok prvega upnika osvobojenemu) prostost po redni podaritvi, quod quis librā mercatus et aere est H. s pravilnim nakupom, meque tuum (esse) librā norit et aere minus O. tudi brez pravilne lastninske pridobitve; od tod: testamentum facere sine librā atque tabulis Ci. ne držeč se običajne zakonite oblike (ustaljenega zakonskega postopka). Pesn. pren. tehtnica: scis etenim iustum geminā suspendere lance ancipitis librae Pers., animi cunctantis libra Cl.

    2. vodna tehtnica, stavna mera, libéla, grebljica, starejše „livel“, „nivel“, „vodoravnostna vesa“, „ravnulja“: aquaria Vitr., in quibus (navibus) ad libram fecerat turres C. po vodni tehtnici = v isti višini (da se ohrani ravnotežje); meton. ravnovesje, ravnotežje: calamus … , cui … contra flatus quoque pervicax libra Plin.

    3. metaf. Lībra Tehtnica, ozvezdje v živalskem krogu; sonce vanj vstopi ob jesenskem enakonočju: Sen. ph., Plin., Libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., seu Libra seu me Scorpios adspicit H., pendula caelestis Libra movebat aquas O.

    4. meton. (v zvezi z abl. subst. pondō in brez njega) tehtano = rim. funt (= as = 12 unciae = 0,327 kg): as erat librae pondus Varr., libram pondo aeris valere Varr., dictator coronam auream libram pondo … in Capitolio Iovi donum posuit L., mulli binas libras ponderis raro exsuperant Plin., corona aurea librarum quinque Suet.; kot tekočinska mera: populo … totidem (= denas) olei libras … viritim divisit Suet.
  • mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

    mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
    mano de azotes batine, udarci
    la mano derecha, mano diestra desna roka
    a mano derecha na desni, na desno
    la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
    mano de jabón namiljenje perila
    mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
    buena mano sreča
    aparato de mano ročni fotografski aparat
    carrito de mano ročni voziček
    a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
    mano a mano med štirimi očmi
    mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
    a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
    a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
    a mano salva brez sleherne nevarnosti
    a la mano z lahkoto
    ¡a la mano de Dios! zbogom!
    si a mano viene morda, o priliki
    de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
    en (de) propia mano lastnoročno
    por su mano z lastno roko
    abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
    alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
    alzar la mano groziti, pretiti
    apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
    bajar la mano popustiti v ceni
    besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
    cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
    cerrar la mano skop biti
    dar mano a uno dati komu pooblastilo
    dar la mano a uno komu pomagati
    dar la última mano dokončati
    dar de mano na cedilu pustiti
    dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
    dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
    echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
    echar mano a la espada zgrabiti za meč
    escribir a la mano po nareku pisati
    estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
    ganar a uno por la mano koga prehiteti
    irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
    una mano lava la otra roka roko umiva
    matar a mano airada umoriti
    meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
    meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
    meter mano a a/c lotiti se česa
    pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
    poner mano(s) a la obra lotiti se dela
    tener mano con uno imeti vpliv na koga
    tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
    tener de su mano (a) na koga lahko računati
    tener a la mano pri roki imeti
    tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
    untar la mano podkupiti
    venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
    si a mano viene morda, o priliki
    manos limpias poštenost
    corto de manos neokreten
    jugador de manos slepar
    silla de manos nosilni stol, nosilnica
    comerse las manos tras pohlepen biti na
    darse a manos popustiti
    dar de manos na obraz pasti
    dar en manos de alg. komu v roke pasti
    darse las manos podati si roke, spraviti se
    estar con las manos en la masa biti pri delu
    irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
    llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
    mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
    quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
    retorcerse las manos roke viti
    tener muchas manos zelo spreten biti
    tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
    a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
    con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
    de manos a boca nenadoma, nepričakovano
    ¡manos a la obra! na delo!
  • match3 [mæč]

    1. prehodni glagol
    (primerno) omožiti, oženiti, poročiti (to, with s, z)
    pariti (živali); primerjati (with s, z)
    izigrati koga (against proti)
    prilagoditi (to, with s, z)
    ustrezati, ujemati se (barve); najti, nabaviti kaj ustreznega
    ameriško kockati, metati kovance vzrak

    2. neprehodni glagol
    arhaično poročiti se; biti enak, biti kos, ujemati se (with)
    biti primeren (to čemu)

    to be well (ill) matched dobro (slabo) se ujemati
    can you match this silk for me? mi lahko najdete kaj ustreznega k tej svili?
    to be matched biti komu enakovreden; biti komu (čemu) enak, (kos), izenačiti se
    not to be matched biti nedosegljiv, ne moči se primerjati
    ekonomija matched order naročilo za prodajo ali nakup istega števila akcij ali blaga po isti ceni (borza)
  • mesnica samostalnik
    1. (trgovina) ▸ húsbolt, hentesbolt, hentesüzlet
    zasebna mesnica ▸ magánhúsbolt, privát húsbolt
    veriga mesnic ▸ húsboltlánc, hentesüzletlánc
    lastnik mesnice ▸ hentesbolt tulajdonosa
    odpreti mesnico ▸ húsboltot nyit
    Pri klavnici so odprli tudi grajsko mesnico. ▸ A mészárszék mellett megnyitották a húsboltot is a várban.
    V mesnici pa sem mesarju vedno rekla, da želim sveže meso, vendar me je ta zabil, da je meso v njihovi trgovini vedno sveže. ▸ A húsboltban mindig mondtam a hentesnek, hogy friss húst szeretnék, de azzal nyugtatott, hogy náluk mindig friss a hús.
    Sama se raje odločim za nakup mesa v mesnici, saj zagotovo vem, da je meso sveže. ▸ Jómagam inkább a húsboltban vásárolok húst, hiszen itt biztosan tudom, hogy friss az áru.

    2. (oddelek z mesom) ▸ húsrészleg
    samopostrežna mesnica ▸ önkiszolgáló húsrészleg
    založena mesnica ▸ jól feltöltött húsrészleg
    oddelek mesnice ▸ húsrészleg
    Novost supermarketa je mesnica s ponudbo svežega mesa. ▸ A szupermarket újdonsága a friss húst kínáló húsrészleg.
    Trgovina ima tudi samopostrežno izbiro rib, mesnico in bogato založen delikatesni oddelek. ▸ A bolt rendelkezik önkiszolgáló halkínálattal és húsrészleggel, valamint jól feltöltött csemegerészleggel.
  • nabav|a ženski spol (-e …) die Anschaffung, die Beschaffung; (nakup) die Erwerbung, der Erwerb, der Einkauf; die Erstehung
  • nakúp(ovánje) achat moški spol , emplette ženski spol , acquisition ženski spol

    iti na nakup(ovanje) (aller) faire des courses, faire des commissions