Franja

rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič

ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
il fait rien froid strašno mraz je
rien d'autre nič drugega
rien du tout čisto nič, popolnoma nič
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
de rien nepomemben, brez pomena
rien de rien prav nič, absolutno nič
en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
en moins de rien, en un rien de temps v hipu
rien de moins nič manj (kot)
rien de moins que docéla
si peu que rien toliko kot nič
rien de plus nič več
pour rien (skoraj) zastonj
pour rien au monde za nič na svetu ne
rien que nič kot, samó, le
rien que pour 5 minutes le za pet minut
rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
rien qu'en entrant že pri vstopu
rien que d'y penser če samó pomislim na to
bon à rien zanič, za nobeno rabo
sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
homme masculin de rien pridanič: pritepenec
un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
n'en faire rien nič takega ne narediti
faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
compter pour rien nič ne ceniti
cela ne fait rien nič ne dé
il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
il est parti de rien začel je z nič
il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
rien n'est joué partija (še) ni končana
sortir de rien biti nizkega porekla
ça ne vaut rien to ni nič vredno
qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima

scāpus -ī, m (gl. pod scamnum) vse, na kar se kaj opira ali s čimer je kaj podprto

1. deblo, steblo: SEN. PH., PLIN. idr., lupini VARR., asphodeli COL.

2.
a) stebrno deblo, stebrni trup, deblo (trup) stebra, steber: VITR.
b) deblo svečnika: PLIN.

3. stopnični steber, steber stopnic: VITR.

4. grédeljnica pri tehtnici: VITR., P. F.

5. ročaj (držalo) tečaja (stožerja) pri vratih: VITR.

6. paličica ali valj, okrog katere (katerega) so ovijali papir za prodajo; tak scapus je imel največ 20 listov: dum stilo nostro papyri inlevi scapos VARR. AP. NON., numquam plures (sc. plagulae) scapo quam vicenae PLIN.

7. pl. scapi palice na tkalskem grebenu: insilia ac fusi, radii scapique sonantes LUCR.

8. moško spolovilo, penis: scapus equi P. VEG., AUG.

sēmentis -is, acc. -em in -im, abl. -ī in (pesn. in neklas.) -e, f (sēmen)

1. sejanje, (po)setev, posèv, sév: PL., COL., PLIN. idr., quid sit sementis ac messis CI. sementem (sementim CA.) facere L. (po)sejati, sementes quam maximas facere C. posejati kar največ (žita); preg.: ut sementem feceris ita metes CI. kakor boš (po)sejal, tako boš žel, kakršna setev, taka žetev; metaf.: a dis immortalibus malorum sementem esse factam CI., sementis proscriptionis CI. EP.; šalj.: hisce ego iam sementem in ore faciam pugnosque obseram PL. tem bom obraz posejal z udarci in jih obdelal s pestmi = te bom dodobra nabil (nabunkal, premlatil).

2. meton. setev =
a) čas setve: agro sicco per sementim CA. ob setvi.
b) kar je vsejano α) vsejano seme: multorum dierum sementis uno die surgit COL. β) setvina, setev, posevek, poseb. zraslo, mlado žito: vos date perpetuos teneris sementibus auctūs O., sementes tempestiviores GELL. – Soobl. sēmentium -iī, n: IT.; v pl.: AUG.; inačica v pl. sēmenta -ōrum, n: AUG.

sommo

A) agg.

1. najvišji

2. pren. največji; odličen, znamenit:
l'Essere sommo najvišje bitje, Bog
il sommo bene največja dobrina
il sommo poeta največji pesnik (Dante)
il sommo Pontefice papež
in sommo grado največ, v največji meri
tributare sommi onori izkazati najvišje časti

3.
per sommi capi v glavnih črtah

B) m

1. vrh

2. pren. vrhunec:
a sommo di, in sommo a vrh, na vrhu česa

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

sumo najvišji, skrajni

suma necesidad skrajna sila
el Sumo Pontífice papež
a lo sumo konec koncev, kvečjemu, največ; morda
a lo sumo 20 años največ 20 let
en sumo grado v najvišji meri, zelo
confiado hasta lo sumo do skrajnosti zaupljiv

tout¹ e [tu, t] adjectif, pluriel tous, toutes [tu, tut], ves, cel; vsak

à tout prendre v celem, v splošnem
après tout končno, prav za prav, sicer pa
de toute(s) sorte(s) vsake vrste, vseh vrst
en tout pays povsod
en tout temps ob vsakem času
malgré tout kljub vsemu
(pendant) toute l'année (skozi) vse leto
sur toute chose predvsem
somme toute v celem (vzeto), v splošnem
en tout cas v vsakem primeru
voilà tout to je vse
une fois pour toutes enkrat za vselej
le Tout-Paris najznamenitejše osebe Pariza
une vie toute de soucis skrbi polno življenje
tout autant prav toliko, prav tako
tout de bon popolnoma resno
tout cet été vse to poletje
tout comme prav tako kot, kot da
tout un chacun vsak človek, vsi
tout à coup nenadoma
tout d'un coup na mah
tout à fait popolnoma
toutes les fois que ... vsakikrat, ko ...
tout à l'heure pravkar
tout de même kljub temu
tout au moins vsaj, najmanj
tout ce qu'il y a de plus (vrai) zelo (resnično)
tout le monde vsi
toute personne vsaka oseba, vsakdo
tout au plus kvečjemu, največ
tout le reste vse ostalo
tout riche qu'il soit naj je še tako bogat
tous les trente six du mois (figuré) nikoli
tout de suite takoj
à toute vitesse z vso hitrostjo
à tout venant komur koli
de toute beauté zelo lep
tous (les) deux oba
c'est tout un to je vseeno
c'est tout dire s tem je vse povedano
tout est là v tem je problem
ce n'est pas tout de ... ni dovolj, da ...
être tout yeux, tout oreilles napeto gledati, poslušati
elle était toute à son travail bila je vsa zatopljena v svoje delo
elle avait tout d'une mère imela je vse lastnosti matere
tout en mangeant il parcourait le courrier čeprav, medtem ko je jedel, je prebiral pošto
tout est bien qui finit bien (proverbe) konec dober, vse dobro

tribuō -ere -uī -ūtum (gl. tribus)

I.

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati), razvrstiti (razvrščati), razporediti (razporejati), starejše razredíti (razrejevati): in tempora Ci., rem in partes Ci.

2. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati) med koga, razda(ja)ti: pecunias T., equitibus sesceni denarii tributi Cu. —

II.

1. dodeliti (dodeljevati), podeliti (podeljevati), podariti (podarjati), dati (dajati), darovati komu kaj: lex omnis aut adimit aut tribuit Q., suum cuique Ci., alicui beneficia tribuere (izkazovati) N., bene meritis praemia C., munus, dona O., dona talia nulli Ph., secundam (sc. partem praedae) mihi Ph.

2. metaf. podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), dati (dajati), izkazati (izkazovati): vocabula monti O. gori dati ime, poimenovati goro, nomina sibi deorum O. nade(va)ti si imena bogov, vzde(va)ti si božanska imena, terris pacem O., tribuam tibi turis honorem O. božjo čast, alicui dignitatem, honorem C., alicui misericordiam Ci., alicui laudem Ci. ali laudes Pr. dajati hvalo, hvaliti, alicui gratiam Ci. zahvaliti (zahvaljevati) se, veniam alicui T., vitam Lucan. pustiti (puščati) komu življenje, voluntatem beneficiis C. izkazati (izkazovati), (po)kazati, silentium orationi Ci., alicui testimonium egregiae virtutis Ci., gloriam fortuna tribuet Ph., quom igitur rerum ortum tribuis naturae, detrahis deo Lact.

3. occ.
a) prizna(va)ti, dopustiti (dopuščati), prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), dovoliti (dovoljevati), pritegniti (pritegovati, pritezati), prista(ja)ti na kaj, ugoditi (ugajati) komu: quod cum Pompeius et rei publicae et amicitiae tribuisset C., alicui priores partes Ci., aliquid valetudini Ci., alicui multum, omnia (plus, plurimum) tribuere Ci. zelo (bolj, najbolj) čislati koga, veliko (vse, več, največ) staviti na koga, plurimum iudicio tuo tribuo Ci., alicui libentissime Ci. ugoditi (ugajati), biti na uslugo, in vulgus Ci. biti uslužen do vseh. Z zanikanim finalnim stavkom: quos ne tradam, maioribus eorum tribuendum puto T.
b) pripisati (pripisovati), prisoditi (prisojati), šteti komu kaj v (za) kaj, vzeti (jemati), imeti kaj za kaj, zvrniti (zvračati): namque eam esse consuetudinem regiam, ut casus adversos hominibus tribuant, secundos fortunae suae N., id virtuti hostium C.; s predik. dat. neque hoc illi quisquam tribuebat superbiae N.; brez obj.: ne suae magnopere virtuti tribueret C. naj ne pripisuje svoji hrabrosti, naj se ne sklicuje na svoj pogum; pass.: quod illi tribuebatur ignaviae Ci., cum eam observantiam officio tribui (da se izkazuje, da velja) viderent N., id suae culpae non debere tribui C. da se to ne sme šteti njemu v krivico.
c) (čas) posvetiti (posvečati) čemu, porabiti (porabljati) za kaj: tempus conviviis Ci., ut tempora aut litteris aut rei publicae tribueret N., XI dies comitiis perficiendis C.

ūber² -eris, abl. sg. nav. -ī, adj., adv. komp. ūberius, superl. ūberrimē (ūber1)

1. rodoviten, plodovit, ploden, plodonosen, obilen, poln, starejše rodovit; najprej o polju: ager L., agri laeti atque uberes Ci., laetae segetes et uberes agri Hier., agro culto nihil potest esse uberius Ci., uberrimum gignendis uvis solum Cu.; pl. subst. n uberrima: Val. Fl. najrodovitnejše pokrajine; pesn.: arbor uberrima pomis O., uberior aetas O. bujnejša; tudi uberrimus annus Ci.; enalaga o plodu: fructus Ci., fruges H., uberius provenit seges C.

2. metaf. obilen, bogat (s čim), poln, obsežen, obširen, znaten; o tekočinah: rivus H., (sc. amnis) uberior solito O., aquae O., guttae Lucr., fletus Sen. tr., uberius flere Ci. točiti obilnejše solze, bolj jokati; z abl.: Sulmo gelidis uberrimus undis O.; z gen.: lactis uberes rivi H.; o drugih konkr. pojmih: regio aeris ac plumbi uberrima Iust., onus Pl. težko, veliko, eques Masurius Sabinus ap. Gell. dobro rejen, debel, uberiores litterae, uberrimae litterae Ci. ep. obsežnejše, zelo obsežno; abstr.: artes Ci., ingenia Ci., Fr., motūs animi Ci., bellum Iust. obilen plen obetajoča, is quaestus, nunc est uberrimus Ter. največ nese, uberrima praemia victoriae Cu., quid uberius quam contra Antonium dicere? Ci. katera snov (tvarina) je obsežnejša (obilnejša), nullus … lucus est uberior quam de officiis Ci. nobena snov ni obsežnejša, haec pleniora atque uberiora Romam ad suos scribebant C. polneje in obširneje, quis uberior in dicendo Platone? Ci. se more ponašati z večjim obiljem besed kot Platon?, haec uberius disputantur Ci. obširneje, v širšem obsegu, C. Gracchus plenior et uberior est (sc. orator) T. (Dial.), locus tractatus uberrime Ci.

vigeō -ēre -uī (prim. vegeō, vegetus)

1. imeti življenjsko moč, (telesno in duševno) biti pri močeh, biti pri polni moči, biti čil, biti čvrst, biti krepek (krepak), biti močen (močan), biti okreten, biti trden, biti živahen, živeti (in gibati se): Lucr., Sen. tr., Q., Aug., Amm. idr., quod viget, caeleste est Ci., Romani vigentes corporibus (naspr. fessi) L., Alpes vobis integris ac vigentibus transitae L., vigent in corpore vires O., (sc. sanguis), quo vivimus vigemusque L., viget aetas, animus valet S. smo v cvetu let, smo v najboljši dobi, cum corporibus vigere et deflorescere animos L., sive occiderit animus sive vigeat Ci., nos animo … vigemus Ci. ep. srce mi še ni upadlo, alii autem tum maxime mentes sapientium ac fortium virorum, cum ex corpore excessissent, sentire ac vigere? Ci., vigebat in pectore L. bil je živahnega duha, qui memoriā vigent Ci. ki imajo dober spomin, ki pomnijo, cuius memoria vigebit Sen. ph., vigui rege Persarum beatior H. živel sem; pesn.: (sc. Fama) mobilitate viget V. njena moč je v gibčnosti.

2. metaf. cveteti, cvesti, imeti veliko moč (veljavo), biti v čislih, sloveti, uživati sloves (ugled), biti ugleden, veliko veljati, sloveti: Naev. ap. Gell., Caelius in Ci. ep., Col., Q., Val. Fl. idr., vigebant studia rei militaris Ci., in pace iacēre quam in bello vigere maluit Ci., quem (sc. Philonem) in Academia maxime vigere audio Ci., Lacedaemonius Leonidas, Thebanus Epaminondas viget Ci. se bleščita v njihovih govorih, multa saecula viguit Pythagoreorum nomen Ci., qui ante victores (kot zmagovalci) viguerant N., dum (sc. Palamedes) regum conciliis (v kraljevskem zboru) vigebat V., magnae viguere Mycenae O., iuvenum ritu florent modo nata vigentque H., summo in honore vigere Lucr. največ veljati; z abl.: qui summis honoribus et multa eloquentia viguerant T., auctoritate (opibus) vigere apud aliquem T., laudis vigeat certamine miles Tib.; occ. (o šegah, nazorih idr.) biti v navadi, gospodovati, biti na vrhu (vrhuncu), vrhovati: audacia, largitio, avaritia vigebant S., ubi acris invidia atque vigent ubi crimina H.

virusen pridevnik
1. (o povzročitelju bolezni) ▸ vírus, vírusosPovezane iztočnice: virusna pljučnica

2. (v računalništvu) ▸ vírus, vírusosPo mnenju analitikov, ki spremljajo področje računalniške varnosti, so računalniški sistemi lani doživeli največ virusnih napadov doslej. ▸ A számítógépes biztonság területével foglalkozó elemzők szerint a számítógépes rendszereket tavaly érte eddig a legtöbb vírustámadás.

visuel, le [vizɥɛl] adjectif viden, zaznaven z vidom, vizualen; masculin oseba, ki ima zlasti vizualen spomin

organes masculin pluriel visuels organi za vid
angle masculin visuel vidni kot
champ masculin visuel vidno polje
mémoire féminin visuelle spomin, ki temelji največ na vidnih vtisih

vȉše prisl.
1. več: više riječi nego djela, više reči nego dela; nitko više ne može ući u autobus
2. in: pet više pet čine deset
3. sve više bolj in bolj
4. što više kar največ

vrečar samostalnik
1. (žival) ▸ erszényesKenguruji sodijo v družino vrečarjev. ▸ A kenguruk az erszényesek családjába tartoznak.
Povezane iztočnice: krt vrečar, volk vrečar

2. ponavadi v množini (človek) ▸ hálózsákos
Kot izrazito turistična država se bo le težko izognila vrečarjem, turistom, ki namesto po hotelih spijo v kampih ali šotorih. ▸ kontrastivno zanimivo Kifejezetten turisztikai országként nehezen zárkózhat el a hálózsákos turistáktól, akik a hotelek helyett kempingekben vagy sátorban alszanak.
Na slovenski obali je največ enodnevnih, dvodnevnih in tridnevnih turistov, v prednosti so vrečarji. ▸ A szlovén tengerparton a legtöbb az egynapos, a kétnapos vagy a háromnapos turista, az élen a hálózsákosok járnak.

zarečen [ê] (-a, -o) berufen, beschrien
zarečenega kruha se največ poje man soll nie nie sagen; das sind die berühmten letzten Worte

zaslúga (-e) f merito, benemerenza:
odlikovanje za civilne in vojaške zasluge onorificenza per meriti civili e di guerra
zasluge za uspeh imajo vsi sodelavci la riuscita torna a merito di tutti i collaboratori
največ po njegovi zaslugi smo v odločilni tekmi zmagali anzitutto per merito suo abbiamo vinto la partita decisiva

zdáleč adv.

1. di, da lontano

2. pren. in genere, affatto, di gran lunga, di molto:
posvečati čemu zdaleč največ pozornosti dedicare un'attenzione di gran lunga maggiore
zdaleč preseči načrte superare di molto i piani

3. affatto:
ali ste se naveličali? Ne, še zdaleč ne vi siete stufati? Nient'affatto! Nemmeno per sogno!

živeč pridevnik
1. (živ) ▸ élőOdkrili so njegove še živeče potomce. ▸ Felkutatták a még élő leszármazottait.

2. (o bivanju) ▸ élőV bližini živeči stanovalci tarnajo zaradi motenja nočnega počitka. ▸ A közelben élő lakosok panaszkodnak, hogy az éjszakai pihenésüket zavarják.
Nekateri te divje živeče konje uvrščajo med ponije, saj so visoki le od 135 do 145 cm in težki največ 400 kg. ▸ Néhányan ezeket a vadon élő lovakat a pónik közé sorolják, mivel csak 135–145 cm magasak és a súlyuk nem haladja meg a 400 kg-ot.
Po njegovih besedah so tam živeči rojaki zelo aktivni in povezani med sabo. ▸ Elmondta, hogy az ott élő honfitársak nagyon aktívak és szoros kapcsolatban vannak egymással.

δύναμαι d. p. [δύνασαι itd., fut. δυνήσομαι, aor. ἐδυνήθην in ἐδυνάσθην, pf. δεδύνημαι; praes. 2 sg. δύνῃ, impf. 2 sg. ἐδύνω; ep. aor. ἐδυνήσατο; ion. pr. ind. 3 pl. δυνέαται, impf. 3 pl. ἐδυνέατο] 1. o osebah: a) morem, zmorem, premorem, mogoče mi je, sem zmožen; b) imam moč, sem vpliven, imam vpliv; aor. dospem do moči ali veljave; sem premožen, veljam; μέγα δύναμαι veliko premorem, μέγιστον δύναμαι imam največji vpliv, μέγα δυνάμενος zelo vpliven, bogat, premožen, οἱ δυνάμενοι mogočniki, bogatini, veljaki; μάλιστα δύναμαι παρά τινι imam pri kom mnogo vpliva; οὐ δύναμαι, μὴ (οὐ) πείθεσθαι ne morem drugače, nego da ubogam; s sup. in ὡς kolikor je mogoče, kar največ ὡς ἂν δύνηται πλείστους, ὡς ἐδύνατο τάχιστα = quam celerrime potuit, kar najbrž; ὅτι δύναιτο, ὅσον δυνάμεθα po svojih močeh; c) odločim se, hočem z inf. 2. o stvareh: a) vreden sem, veljam, znašam ὁ σίγλος δύναται ἑπτὰ ὀβολούς; b) značim, pomenim, namerjam τοῦτο, οὐδὲν ἄλλο. 3. impers. δύναται mogoče je, τοῖσι Σταρτιήτῃσι καλλιρῆσαι θυομένοισι οὐκ ἐδύνατο žrtve niso hotele (imele) biti ugodne.

ἐν, ep. εἰν, εἰνί [Et. gršk. še ἐνί, ἔνι z lokal. končn. idevr. eni, lat. in (strl. en), slov. v (strsl. vъ iz vъn, kar je iz on)] I. adv. v, na, pri tem, poleg tega, notri. II. praep. z dat. 1. kraj.: a) v, na (na vprašanje kje?) ἐν οἴκοις, ἐν ξένᾳ, ἐν ἵπποις, ἐν νήσῳ, ἐν οὐρανῷ, ἐν τῷ δεξιῷ na desnem krilu, ἐν πέτροισι na (ob) skali, ἐν τοῖς βοτοῖς αἱμάξαι z živino; b) α.) pred, τἂν ποσὶν κακά pred nogami = sedanje zlo, λέγω ἐν τοῖς στρατιώταις, ἐν μάρτυσι, ἐρέω ἐν ὑμῖν, ἐν πᾶσι vpričo vseh; β.) pri ἡ ἐν Μαραθῶνι μάχη, ταῦτα ἐν θεοῖς ἐστὶν καλά, ἐν Κορωνείᾳ κινδυνεύω, ἐν Πέρσαις; γ.) med ἐν τοῖς δένδροις ἔστην, ἐν πρώτοις μάχομαι, νεῖκος ἐν ἀθανάτοισιν ὄρωρεν, ἐν πολλοῖς ἀνάσσω, οἱ ἐν γένει sorodniki, ἐν τοῖς ἀρίστοις λέγομαι prištevajo me med najboljše, ἐν φίλοις med prijatelji; c) posebni pomeni: α.) ἐν τοῖς pri sup. v prvi vrsti, zlasti, najbolj, pred vsem, τοῦτό μοι ἐν τοῖσι θειότατον φαίνεται γίγνεσθαι, ἐν τοῖς πρώτη ἡ στάσις ἐγένετο, ἐν τοῖς βαρύτατα najteže, nadvse težko, ἐν τοῖς μάλιστα največ, najbolj; β.) pri glagolih premikanja (na vprašanje: kam?) namesto εἰς: πέσε ἐν κονίῃσιν, βάλλω ἐν χερσίν, ἐν βουσὶ θορών, ἐν τάφῳ τίθημι, ἐν φρεσὶν βάλλω, ἐν ποίμναις πίτνω, ἐν ἐχυρωτάτῳ ποιοῦμαι spravim na najvarnejši kraj, ἐν τούτοις ἀνακεκομισμένοι ἦσαν so bili spravili gori, ἐν δεσμῷ δέω, ἐν πέδαις δέδεμαι vklenjen sem v; γ.) eliptično z gen. ἐν Ἅιδου, ἐν ἀφνειοῦ πατρός, ἐν διδασκάλων(sc. οἴκῳ), ἐν ἡμετέρου v naši hiši, ἐν Ἀσκληπιοῦ(sc. νεῴ); δ.) o orožju in obleki: ἐν ἐσθῆσι, ἐν ὅπλοις pod orožjem, ἐν μαλακοῖς ἱματίοις ἠμφιεσμένος oblečen v mehka oblačila NT; ε.) pren. izraža stanje ali razmere; εἰμὶ ἐν πολέμῳ, ἐν ὀργῇ, ἐν πένθει, βιοτεύω ἐν ἀφθόνοις, ἐν φιλοσοφίᾳ εἰμί bavim se s filozofijo, οἱ ἐν ποιήσει γενόμενοι pesniki, ἐν τούτοις εἰμί s tem se bavim, οἱ ἐν πράγμασιν državniki, ἐν ἐμαυτῷ εἰμι obvladam se, τοῦτο ἐν ἐμοί ἐστι to je v mojih rokah, moja dolžnost je to, to zavisi od mene, ἐν σοὶ σῴζομαι ti si moja rešitev, ἐν ἴσῳ εἰμί sem enak, ἐν ὁμοίῳ ποιοῦμαι enako cenim, ἐν παρέργῳ τίθεμαι smatram za manj važno, ἐν ἡδονῇ μοί ἐστιν kaj mi vzbuja veselje. 2. čas. v, ob, med, tekom, ἐν τοῦτῳ med tem, v tem trenotku, ἐν ᾧ dokler, medtemko (NT zaradi tega, ker), ἐν καιρῷ ob pravem času, ἐν τάχει hitro, ἐν χρόνῳ s časom. 3. pren. a) o sredstvu ali orodju: s, z, po, s pomočjo, ἐν χερσὶ λαμβάνω z rokami, ἐν τοῖς τόξοις z lokom, ἐν ὀφθαλμοῖς ὁρῶσιν z očmi, τὰ πραχθέντα ἐν ἐπιστολαῖς ἴστε iz pisem, πίνω ἐν ἐκπώματι iz čaše pijem, ἐν τοῖς νόμοις παιδεύω po zakonih vzgojujem; b) NT ὄμνυμι ἔν τινι pri, ἀγοράζω ἔν τινι za, ἀλλάσσω ἔν τινι s, z; c) glede na, z ozirom na ἄριστος ἐν τοῖς πολεμίοις, ἐν πᾶσιν ἔργοις δαήμων, χρηστὸς ἐν τοῖς οἰκείοις, ἐν ὑμῖν κωλύομαι vi mi branite kaj, ἐν τοῖς δικασταῖς ἐσφάλη po krivdi sodnikov, ἐγὼ ἐν τῷ μέρει kar se mene tiče, ἐν τῷ τοιούτῳ v takšnih razmerah.