Franja

замещать, заместить nadomeščati, nadomestiti

замісти́ти -міщу́ док., nadomestíti -ím dov.

заступать, заступить zastopati, nadomestovati, nadomestiti;
з. дорогу кому komu pot zastaviti;

заступи́ти -ступлю́ док., nadomestíti -ím dov.

искупать, искупить odkupovati,, odkupiti, odrešiti; nadomeščati, nadomestiti;
и. свою вину (s)pokoriti se za svoj greh, popraviti svojo krivdo

навёрстывать, наверстать nadomeščati, nadomestiti (izgubo)

перекрывать, перекрыть prekri(va)ti; znova prekri(va)ti; prekašati, posekati; nadomestiti;
перекрыть рекорд potolči rekord;
п. план več narediti, kakor je v načrtu določeno;
п. сводом obokati

novō -āre -āvī -ātum (novus)

1. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), prenoviti (prenavljati), v prejšnji stan da(ja)ti, postaviti (postavljati): Q., Mart., Aur., Macr. idr., animus … risu novatur Ci. se utrdi, se okrepi, se očvrsti, oživi, ipsi transtra novant V., n. ardorem L., amorem O., curam O., membra O. (o)krepiti, vulnus O. predreti, odpreti (odpirati), fata O., ingratos nullā prole novare viros O. ne zaploditi (zaplojevati) rodu neljubih mož, lymphā membra novat Val. Fl. očedi, opere, umije, pila novant Sil. priostrujejo, seditionem T., multa etiam in communi rerum usu novavit Suet. je na novo uravnal (uredil); v pass.: Plin. iun., sic rerum summa novatur semper Lucr., multa autem novantur in omni genere materiae Q.; occ. agrum, terram novare njivo, zemljo na novo orati, pomladiti (pomlajati) njivo, zemljo: ager non semel aratus, sed novatus et iteratus Ci. ampak dvakrat in trikrat (pre)orana, cultu terra novata suo O.

2. na novo tvoriti, ustvariti (ustvarjati), iznajti (iznajdevati), izumiti (izumljati): verba, quae novamus et facimus ipsi Ci., novantur verba Ci., n. tela V. novo orožje kovati, tecta V. ustanavljati (graditi) nove palače, honores V. novo čaščenje uvesti (uvajati).

3. novo, drugo obliko da(ja)ti čemu, kaj spremeniti (spreminjati), preustrojiti, preoblikovati, predrugačiti (predrugačevati), preurediti (preurejati), preustvariti (preustvarjati): nihil habui … quod putarem novandum in legibus Ci., Fortuna fidem mutata novavit V. je prelomila zvestobo, se je izneverila, quae rebus sit causa novandis, dissimulant V., n. pugnam equestrem L., nomen simul faciemque O.; poseb. novare res povzročiti (povzročati) politične novotarije (politične spremembe, politični prevrat), spremeniti (spreminjati) (veljavno) ustavo (ustavno ureditev), povzročiti (povzročati), spodbuditi (spodbujati), podpihovati (politične) nemire: res novandi occasionem quaerere L., res novare velle Cu.; tako tudi: ne quid novaretur S. da bi se kaj ne spremenilo = da bi ne prišlo do poskusa kake vstaje; abs.: novandi spes S. up na spremembe, cupido novandi T.; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, preobraziti (preobražati), pretvoriti (pretvarjati): corpus, formam O.
b) kot jur. t. t. novare obligationem ali samo novare kako obvezo spremeniti (spreminjati), obvezo razveljaviti (razveljavljati) in jo nadomestiti (nadomeščati) z novo: Icti.

pinch-hit [pínčhit] neprehodni glagol
ameriško, šport nadomestiti koga, vskočiti (for za)

rattraper [-trape] verbe transitif (zopet) ujeti ali prijeti; dohiteti (tudi figuré); zopet dobiti; figuré dohiteti, nadomestiti zamujeno

se rattraper nadoknaditi, dohiteti (svojo izgubo, zamudo), odpočiti si, opomoči si (de od)
se rattraper à ujeti se, uloviti se za
se rattraper sur quelque chose odškodovati se za kaj; trdno držati, oklepati se (à quelque chose česa)
rattraper un prisonnier évadé (zopet) ujeti pobeglega ujetnika
rattraper une maille pobrati zanko
rattraper ses lunettes de justesse komaj še ujeti svoja očala (pred padcem na tla)
rattraper une voiture et la doubler ujeti in prehiteti avto
partez devant, je vous rattraperai bien pojdite naprej, vas bom že dohitel
on ne peut rattraper le temps perdu izgubljeni čas se ne da dobiti nazaj
on ne m'y rattrapera plus! to se mi ne bo večzgodilo! temu ne bom več nasedel, šel na led!
je n'ai pu manger à ma faim pendant plusieurs jours, mais maintenant je me rattrape večdni se nisem mogel najesti do sitega, sedaj pa se odškodujem za to
après ses pertes d'hier il s'est rattrapé po včerajšnjih izgubah je (danes) spet dobil svoj denar nazaj
se rattraper aux branches (figuré) znati si pomagati

recompense [rékəmpens]

1. samostalnik
nagrada; odškodnina (for za)
kompenzacija, nadomestilo (for za)
povračilo

2. prehodni glagol
nagraditi (tudi kaznovati); nadomestiti komu škodo, odškodovati, (po)vrniti, poravnati, poplačati (za)

to recompense sth. to s.o. komu kaj poplačati, povrniti

reimburse [ri:imbə́:s] prehodni glagol
ekonomija povrniti, izplačati (denar, stroške, izdatke); odškodovati, nadomestiti škodo (for za)
nadoknaditi, refundirati, regresirati
trgovina pokriti

he will be reimbursed for his expenses stroški mu bodo povrnjeni

renovar [-ue-] obnoviti, z novim nadomestiti; podaljšati (menico)

renovar la amistad obnoviti prijateljstvo
renovar la llaga (fig) zopet odpreti staro rano
renovarse obnoviti se
historias renovadas pogrete zgodbe

repay^* [ri:péi] prehodni glagol & neprehodni glagol
poplačati, izplačati, (po)vrniti (denar); odškodovati (for za)
nadomestiti škodo; vrniti milo za drago, maščevati se; nagraditi (trud)

to repay a blow (a salutation, a visit) vrniti udarec (pozdrav, obisk)
to repay s.o. in the same coin vrniti komu milo za drago, šilo za ognjilo
this will repay the trouble to bo poplačalo trud
to repay oneself odškodovati se

re-sarciō -īre -sarsī -sartum (re in sarcīre)

1. zopet (znova, spet) (za)krpati, zopet (znova, spet) pokrpati, zopet (znova, spet) skrpati, zopet (znova, spet) popraviti (popravljati): vestem Ter., tunicam Cypr., tecta L., locum Plin. zopet napolniti.

2. metaf. zopet (znova, spet) popraviti (popravljati), (znova, spet) povrniti (povračati), zopet (znova, spet) nadomestiti (nadomeščati), znova (znova, spet) dopolniti (dopolnjevati): detrimentum C., damnum Suet., quaestum Col.

Opomba: Nenavaden pf. resarcierit Iustin. Inst.

ricuperabile agg. uporaben; izterljiv; ki se da nadomestiti; ki se da spet pridobiti (tudi pren.):
delinquente non ricuperabile nepopravljiv zločinec

rimontare

A) v. tr. (pres. rimonto)

1. ponovno namestiti, montirati

2. šport dohiteti nasprotnike, nadomestiti razliko, nadoknaditi zamudo

3. iti, hoditi proti toku:
rimontare un promontorio navt. obpluti rt

4. obrt podšivati, poddelati čevelj (delati nov spodnji del čevlja)

B) v. intr.

1. ponovno se vzpeti (na konja, po stopnicah):
rimontare a cavallo ponovno zajahati konja

2. pren. seči, segati nazaj:
la fondazione di Roma rimonterebbe al 753 a.C. ustanovitev Rima sega nekako v leto 753 pr.n.š.

spell² [spel]

1. samostalnik
delovni čas, delo; kratek čas, kratka doba; čas, porabljen za neko delo; (delovna) izmena, posada, posad, ekipa
avstralsko pavza, počitek, prosti čas
ameriško, pogovorno kratka razdalja
ameriško, pogovorno napad (kašlja ipd.)

by spells izmenoma, v izmenah
a spell of coughing napad kašlja
long spell of wet weather dolgotrajna deževna doba
to do a spell of gardening nekaj uric vrtnariti
to give s.o. a spell zamenjati koga pri delu
to have a spell (at) poskusiti
to take spells at the wheel menjavati se za volanom
wait (for) a spell! počakaj trenutek (hip)!
we had a spell of fine weather imeli smo kratko dobo lepega vremena

2. prehodni glagol
ameriško zamenjati, izmenjati, nadomestiti koga pri delu

to spell a horse dati počitka konju
neprehodni glagol
menjati posado
avstralsko napraviti pavzo

sub-veniō -īre -vēnī -ventum (sub in venīre) „priti (prihajati) za kom (čim) “, „spodaj ob čem priti (prihajati)“; od tod

I. metaf.

1. priti (prihajati) namesto česa, nadomestiti (nadomeščati) se: tantundem (sc. salis) nocte subvenit, quantum die auferas Plin.

2. priti (prihajati) na vrsto, nahajati se: ut quaeque vox indidem digna animadverti subvenerat Gell.

3. na misel (um) priti (prihajati) z inf.: mihi sero quidem … subvenit ad auxilium civile decurrere Ap. —

II.

1. primikati se na pomoč, priti (prihajati) na pomoč, (pri)hiteti na pomoč, biti v pomoč, priskočiti na pomoč, pomoči (pomagati); pravzaprav kot voj. t.t., in sicer: abs.: nisi Romani subvenissent L., ni castris exciti repente pedites equitesque in tempore subvenissent L.; brezos.: priusquam ex castris subveniretur S., agrum Hannibalis esse et Poenorum, urbem extemplo futuram, ni subveniatur L.; z dat.: dum circumvento filio subvenit C., sucurrit et laboranti subvenit C., quibus (sc. equitibus) celeriter subveniunt levis armaturae pedites Hirt.; v nevojaškem pomenu; abs.: fi benignus, subveni Pl., circumvenior, nisi subvenitis Ci., orare, ut subveniret Ci., subventuros auferet unda deos O.; brezos.: postquam non subveniebatur T.; z dat.: subveni mihi atque adiuva Pl., subvenire homini iam perdito Ci., patriae Ci. ep., huius innocentiae in hac calamitosa fama, saluti suae acrioribus remediis, his tam periculosis rebus Ci., civitati, vitae alicuius C., Adherbali T., stabilitati dentium Plin., reliquis, quo minus vi aut obsidio subigerentur, praematura montis Haemi et saeva hiems subvenit T. je prišla prav (je pomagala, je koristila, je bila v prid); brezos.: rei publicae difficillimo tempore esse subventum Ci., nisi celeriter sociis foret subventum Auct. b. Afr.; occ. (o pretorju) s pravno pomočjo iti komu na roko, stati ob strani, pomagati: aequissimum erit praetorem ei subvenire Ulp. (Dig.).

2. metaf. kaki slabi stvari, kakemu zlu odpomoči (odpomagati), kako slabo stvar, kako zlo ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), ustaviti (ustavljati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), zoperstaviti (zoperstavljati) se kaki slabi stvari, kakemu zlu: egestati et aeri alieno, gravedini, tempestati adversae Ci., necessitatibus T., morbo Plin., erroribus Lact.

Opomba: Star. fut. I. subvenībō: Pl.

upgrade² [ʌpgréid] prehodni glagol
dvigniti na višjo stopnjo; dati (komu) zahtevnejše delo
ekonomija (manj vreden proizvod) nadomestiti z vrednejšim proizvodom