Franja

côté [kote] masculin bok, stran; smer; mathématiques stranica, krak (kota); (rodoslovje) linija; stransko delo, stranski dohodek

à côté de zraven, poleg; v primeri z, na isti stopnji z
à côté de ça poleg tega
de côté na stran, ob stran(i); poševno, postrani
de côté et d'autre sem in tja
à côté ob strani, zraven
aux côtés de ob strani, poleg, zraven
de ce côté na tej strani; v tem pogledu
de chaque côté na obeh straneh
de l'autre côté na drugo stran, na drugi strani
de mon côté z moje strani, na moji strani
de tous côtés z vseh strani, vsepovsod
d'un côté, d'autre côté z ene, z druge strani
du côté de (blizu) pri, v smeri k, proti; familier glede na, z ozirom na
d'un côté (typographie) enostranski
côté (de l') envers, (de l') endroit narobe, prava stran (blaga)
pièce féminin de côté sosedna soba
point masculin de côté (médecine) zbadanje v boku
regard masculin de côté pogled od strani, postrani
courir de tous côtés tekati sem in tja
donner à côté (figuré) zgrešiti svoj cilj
être aux côtés de quelqu'un biti ob kom, komu ob strani, pomagati komu
être du côté du manche držati z močnejšim
être sur le côté biti bolan, biti v stiski
laisser de côté pustiti ob strani, opustiti, zanemarjati
marcher sur le côté droit de la route hoditi po desni strani ceste
mettre de côté dati na stran, varčevati, (pri)hraniti
mettre sur le côté poševno postaviti; familier zrušiti na tla, pobiti (osebo), izprazniti (steklenico)
passer à côté iti mimo, izogniti se (vprašanju)
prendre quelque chose par le bon côté vzeti kaj z dobre strani, z optimizmom
se ranger du côté de quelqu'un postaviti se na stran kake osebe
regarder de côté od strani, postrani pogledati

dajáti (dájem)

A) imperf. ➞ dati

1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire

2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo

3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare

5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini

8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

9.
dajati nase tenere alla propria persona

10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare

B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

2. (prepirati se) litigare

3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

deopárte adv. ob strani
□ a pune deoparte dati na stran, oddeliti

déti (dénem) perf. mettere:
deti roke v žep mettere le mani in tasca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ponekod, denimo na deželi, običaja ne poznajo in certi luoghi, per esempio nel contado, questa usanza non è conosciuta
knjiž. denimo, da je tako mettiamo che sia così
pog. deti šale na stran scherzi a parte
pren. deti koga v koš mettere qcn. nel sacco
dobro deti (prijati, koristiti) fare bene; ekst. (ugajati) piacere
pren. ne vedeti, kam se deti non sapere che cosa fare, come comportarsi

dévati

v nič dévati to abase, to degrade
iz kože dévati to skin, to flay
dévati na stran to lay aside, to lay by

dévati glej déti

na stran devati mettre de côté (ali en réserve)
iz kože devati écorcher, dépouiller, enlever la peau

écart [ekar] masculin razmak, odmik, umik; skok v stran; razlika; odmaknjen kraj ali zaselek; médecine (kostni) izpah; založene ali odložene karte; napaka, pomota, zabloda

à l'écart (v)stran, na stran, proč, daleč (de od)
écart en direction (militaire) razmak(nitev) po širini
écart de jeunesse mladostna zabloda
écart de(s) prix razlika v cenah
écart de régime pomota, pomanjkljivost v dieti
écarts de salaires razlike v plačah
écart de température razlika v temperaturi
(sport) grand écart razkreka, »špaga«
faire un écart skočiti v stran (konj)
mettre, se mettre, prendre à l'écart na stran položiti, stopiti, vzeti
se tenir à l'écart ob strani stati, držati se proč, ne se mešati v
vivre à l'écart živeti v odmaknjenosti, v osamljenosti

entornar na pol odpreti; prekucniti, prevrniti

entornarse nagniti se na stran

ergreifen^*

1. prijeti, zagrabiti, die Beute: ujeti; zajeti

2. (überkommen) Entsetzen, Furcht: polastiti se (koga); (erfüllen) Hoffnung, Weh: navdajati; (innerlich bewegen) eine Vorstellung usw.: prevzeti, ganiti; (erschüttern) pretresti

3. einen Beruf izbrati si poklic, die Macht polastiti se oblasti, prevzeti oblast; die Flucht ergreifen spustiti se v beg; Maßnahmen ergreifen sprejeti ukrepe; Partei ergreifen für postaviti se na stran (koga), potegniti se za; Partei ergreifen gegen postaviti se zoper (koga)

espalda ženski spol rama; hrbet

a la espalda (od) zadaj
acometer por la espalda od zadaj napasti
dar la(s) espalda(s) hrbet obrniti; v beg planiti
dar de espaldas na hrbet pasti
echar una cosa sobre las espaldas de alg. komu kaj naprtiti
echarse a las espaldas a/c nekaj na stran dati, namenoma pozabiti
echarse sobre espaldas a/c nase vzeti
hacer espaldas a alg. komu hrbet kriti
medirle a uno las espaldas pretepsti koga
tener guardadas las espaldas biti na varnem
a (las) espaldas de alg. komu za hrbtom

gauche [goš] adjectif levi; neroden, nespreten; kriv, skrivljen, zvit; féminin levica (tudi politique) leva stran, militaire levo krilo; masculin odklon v levo

la main gauche leva roka
geste masculin gauche nerodna kretnja
règle féminin (toute) gauche (čisto) zvito ravnilo
centre masculin gauche (politique) zmerna levica
extrême gauche féminin skrajna levica
à gauche à main gauche levo, na levi strani
jusqu'à la gauche (populaire) do zadnjega, popolnoma
à gauche! (militaire) na levo!
à gauche masculin, (militaire) obrat na levo
mariage masculin de la main gauche priležništvo, konkubinat, »divji, koruzni« zakon
être de gauche, à gauche (politique) biti levičar, biti levičarsko usmerjen
se lever du pied gauche (figuré) z levo nogo vstati
en mettre à gauche, mettre de l'argent à gauche (familier) dati si kaj na stran, varčevati
passer l'arme à gauche (familier, figuré) umreti
prendre la gauche tenir sa gauche, conduire à gauche voziti po levi strani
prendre du gauche zviti se

gêner [žɛne] verbe transitif ženirati, ovirati; tiščati (čevelj, obleka); biti nadležen, motiti, biti neprijeten; v zadrego spraviti, plašiti; spraviti v denarno stisko, mučno (pri)zadeti

se gêner ženirati se; omejiti se, doprinesti žrtev; biti si (medsebojno) nadležen
est-ce que la fumée vous gêne? vam je dim neprijeten?
ne pas se gêner ne se ženirati, vesti se čisto neprisiljeno, po domače, kot doma
ne vous gênez pas! bodite kot doma! kar po domače!; (ironično) kar dajte duška svojim čustvom!
cette dépense me gêne ta izdatek me spravlja v denarno stisko
gêner le commerce ovirati trgovino
il faut savoir se gêner un peu si on veut mettre de l'argent de côté treba se je znati nekoliko omejiti, če hočemo dati kaj denarja na stran

go to neprehodni glagol
iti k, kam; pripasti

arhaično go to! beži!, izgini!
go to the country obrniti se na ljudstvo; razpustiti parlament; razpisati nove volitve
go to it tvegati, lotiti se, poskusiti
go to the world poročiti se
go to the dogs propasti, v revščino zabresti
go to expense nakopati si stroške
go to law začeti pravdo
go to a lot of trouble močno si prizadevati
go to war začeti vojno, vojskovati se
go to waste propasti
go to wrack and ruin propasti, konec vzeti, na nič priti
go to stool iti na stran
go to the wall biti ugnan v kozji rog

ìći ìdēm, oni ìdū, vel. ìdi, aor. ìdoh ìde ìdoše, impf. ȉdāh ȉdaše, del. ìšao ìšla
1. iti: ići pješke, peške; sada idemo kući; kada idete u grad?; skoro će ići vlak, voz; sat ide polagano; poslovi idu slabo; to ide na tvoj trošak; to joj ne ide u glavu; ići u nekoj stvari suviše daleko; ići čijim stopama, čijim tragom iti po stopinjah nekoga; ići s duhom vremena; ići u korak s modom; ići kome uz nos kljubovati komu; ići kome na živce; ići od sebe iti na stran; ići trbuhom za kruhom; idi mi s očiju! izgubi se mi spred oči!; to mi ne ide iz glave; ide mu karta ima srečo v igri, pri kartanju; ide joj san na oči drema se ji; ići dokraja gnati zadevo do konca; ići za svojim očima, za svojom glavom samostojno se odločati; to mu je išlo za rukom to se mu je posrečilo; ići kome na lijepak iti komu na limanice; to mu ne ide od ruke to mu ne gre od rok; ići na tanak led lotevati se negotove stvari; ići svojim putem brigati se za svoje zadeve; ta idi, molim te! beži no, beži!; što ne ide, ne ide kar ne gre, ne gre
2. potovati, peljati se: ići vozom, vlakom na more; ići parobrodom, avionom
3. iti, padati: čitav dan ide kiša
4. prihajati, približevati se: već ide proljeće, proleće
5. vreti na dan: suze joj idu na oči
6. prodajati se: ova roba dobro ide (na pijaci)
7. prizadevati si: on ide za tim da se okoristi situacijom
8. voditi: ova ulica ide kroz čitavu varoš
9. biti: odmah iza mosta, iza kuće ide željeznička pruga
10. hoditi, družiti se: kaži s kim ideš i ja ću ti kazati ko si
11. tikati se: ove riječi tebe idu
12. iti, biti: koliko puta ide pet u deset?
13. nanašati se: na težak zločin ide težak zakon
14. iti, pripadati: sve ćeš dobiti što te ide
15. spadati: Mažuranić ide u red najvećih pjesnika naših
16. dogajati se: sve to ide i dan-danas
17. idi u peršun! pojdi k vragu!; idi u bestragiju! izgini, da ne slišim več o tebi!

ir + sobre, tras:

ir sobre huella biti na sledi
ir sobre seguro popolno varnost imeti
ir sobre (tras) a/c česa ne iz oči izgubiti, prizadevati si za
ir(se) tras alg. teči za kom, zasledovati koga, postaviti se na stran kake osebe

iter, itineris, n (īre, prim. itiō; qua ibant, ab itu iter appellarunt Varr.; gen. sg. prvotno *itinis, potem iteris, obe obl. združeni v itineris; prim. iocineris pod iecur)

1. hoja, hod, pot; occ. (po)hod, marš: itinera egressusque eius explorare S. vsako njegovo stopinjo, iter hac habui Ter. imam pot, namenjen sem semkaj, iter illi saepius in forum Plin. iun. pogosto je šel na forum; tako zlasti: in itinere (itinere L.) C., Ci. med potjo, potoma, spotoma, gredoč, grede; podobno: ex itinere Ci. stran iti, stran (na stran) kreniti; toda: missa est epistula ex itinere Ci. s poti, aliquam itinere prohibere C. komu ne dati (dovoliti) oditi, i. intendere L. ali contendere Ci. hojo pospešiti, hitreje hoditi, continuare iter die ac nocte C. noč in dan hoditi (marširati), iter pergere Ter.

2. konkr. potovanje, pot, hod, vožnja: in illo itinere venit Lampsacum Ci., si suā sponte iter Ameriam faceret Ci., itinera, quae nostri imperatores fecerunt Ci., sibi iter esse Romam Ci. = eum iter Romam habere Ci. potovati mora, mora na pot, confecto itinere Ci., Suet. po končanem potovanju, se ad iter parare L., cum iter ingressus ero Ci. ko bom nastopil pot, itinere pedestri Syriam petere L. po suhem (kopnem), committere se itineri Ci., iter unā facere, i. pedibus facere Ci., eos agros Hercules itinerum suorum terminos (fecit) Ci.; metaf. (o rekah) tek, tok: amnes iter, quod coeperunt, percurrunt Cu.

3. meton.
a) pot ali hod (kot potna mera): abesse iter unius diei C. dan hoda, Hercynia silva expedito IX dierum iter patet C. 9 dni hoda, iter paucorum dierum C. nekaj dni hoda, quam maximis potest itineribus in Galliam contendit C. kolikor hitro je mogel, s kar najbolj pospešeno hojo.
b) pravica prehoda, dovoljenje prehoda, (prosti) prehod: Icti., minimae aquarum itinerumque controversiae Ci., negat se posse iter ulli per provinciam dare C.
c) pot, cesta: erant itinera duo, quibus itineribus domo exire possent C., duo itinera ad portum ferebant C., iter augustum et difficile C., iter pedestre C. pešpot, iter, quā meant navigia Cu., itineribus turbā refertis L. ceste, itinera devia Ci. tudi v hišah = vhod: supercilia itinerum, itinera versurarum Vitr.; metaf.: itinera omni lateri piscinae dare Col., iter urinae Cels., scalo (= sečnica); pren.: per Galliam legionibus nostris iter patefactum est Ci., iter ferro aperire S., senectae iter declive O.

4. metaf. pot (o abstr.): nostris civibus patet iter ad ceteras civitates (do drugih državljanskih pravic) Ci., ex hoc cursu sceleris iter ad fugam convertit Ci., iter ad praemium, ad laudem Ci., non instruendum illis iter ad bonam famam, sed non deserendum Plin. iun., iter pronum (uglajeno) ad honores relicturus Plin. iun.; z objektnim gen. (do česa): iter gloriae, iter salutis V., honorum adipiscendorum Ci.; s subjektnim gen.: defessus itinere disputationis Ci., iter huius sermonis Ci., secretum iter vitae H., insidiosum i. vitae Sen. ph., iter amoris interrumpere Ci. nadaljevanje … , itinera flexusque rerum publicarum Ci.; occ. pot = način, postopanje, ravnanje, obhod, sredstvo: novis eloquentiae itineribus opus est T., duo itinera audendi T., fortuna salutis monstrat iter V., naturam suo quodam itinere ad ultimum pervenire Ci., patiamur illum ire nostris itineribus Ci. da hodi po naši poti, da posnema naš način.

Opomba: Star. obl.: nam. sg. itiner: Enn. fr., Acc. fr., Pac. fr., Varr., Pl., Lucr.; gen. sg. iteris: Naev. fr., Acc. fr.; abl. sg. itere: Acc. fr., Varr., Lucr.

iti¹ (grem, šel) oditi; hoditi

1. peš: gehen (hitro/počasi schnell/langsam, vzravnano gerade, zgrbljeno gebückt, bos barfuß, s palico am Stock, po prstih auf Zehenspitzen, pod roko eingehakt, peš zu Fuß); v visokih petah: stöckeln

2. z namenom:
iti plesat/pit/volit tanzen/trinken/wählen gehen
iti spat zu Bett gehen, schlafen gehen
iti po (kaj) (prinesti) holen
iti iskat holen gehen, hereinholen, wegholen, zurückholen
iti nakupovat einen Einkaufsbummel machen
iti rakom žvižgat [flötengehen] flötengehen

3.
moči iti -können (skozi durchkönnen, noter hineinkönnen …)
morati iti -müssen (skozi durchmüssen, noter hineinmüssen …)
smeti iti gehendürfen, -dürfen (skozi durchdürfen, gor hinaufdürfen, stran fortdürfen …)

4. s prislovi:iti čéz sem: herübergehen, tja: hinübergehen, figurativno pri kartanju: überstechen, übertrumpfen, pri kuhanju: überkochen
|iti dol sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti gor sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti mimo vorbeigehen, passieren, (minevati) vorübergehen
|iti naprej weitergehen, [vorwärtsgehen] vorwärtsgehen, pred drugimi: vorgehen, iz kakega kraja: weiterziehen
|iti narazen [auseinandergehen] auseinander gehen, figurativno (zrediti se) in die Breite gehen
|iti navzdol abwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti navzgor aufwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti nazaj zurückgehen
|iti noter sem: hereingehen, tja: hineingehen
|iti predaleč zu weit gehen ( tudi figurativno ), figurativno zu weit führen, (pretiravati) es zu weit treiben
|iti proč weggehen, fortgehen
|iti sem hergehen
|iti skozi durchgehen (tudi figurativno)
|iti stran weggehen
|iti tja hingehen
|iti ven ausgehen (tudi figurativno), (tja:) hinausgehen (iz aus), sem: herausgehen (iz aus)
ne iti ven zaradi bolezni: das Haus hüten

5. s predlogi:iti čez cesto, mejo ipd: hinübergehen

figurativno iti čez trupla über Leichen gehen
|iti do:
iti do kosti krik ipd.: durch und durch gehen, strah: in die Beine fahren, iti do srca nahegehen, zu Herzen gehen; figurativno iti do dna čemu einer Sache auf den Grund gehen
|iti iz:
figurativno iti iz lima aus den Fugen gehen
iti iz rok v roke von Hand zu Hand gehen
figurativno ne iti iz glave im Kopf herumgehen
|iti k/h komu: zu (jemandem) gehen, (jemanden) aufsuchen
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
iti k maši/spovedi zur Messe/Beichte gehen
|iti med ljudi: unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
|iti mimo česa: vorbeigehen an, sprevod: vorüberzieheniti na:
iti na fronto an die Front rücken, ins Feld rücken
iti na izlet einen Ausflug machen, peš: eine Wanderung/Tour machen
figurativno iti na jetra komu (jemandem) auf den Wecker fallen/gehen, an die Nieren gehen
figurativno iti na limanice komu (jemandem) ins Garn gehen, auf den Leim gehen
iti na lov auf die Jagd gehen, figurativno za glasovi: auf Stimmenfang gehen
iti na obisk einen Besuch machen
iti na oglede auf Brautschau gehen
iti na operacijo sich einer Operation unterziehen
iti na počitnice in die Ferien gehen, in/auf Urlaub gehen
iti na potovanje eine Reise machen
iti na račun koga/čigav auf Konto des … gehen
iti na roko an die Hand gehen
iti na smeh Xu einen Lachreiz verspüren (X verspürt …)
iti na sprehod einen Spaziergang machen
iti na stran (na potrebo) austreten, die Notdurft verrichten
iti na vodo Wasser lassen
iti na živce (jemandem) auf die Nerven fallen/gehen, (jemanden) nerven
|iti naproti komu: (jemandem) entgegengehen, dogodku: (einem Ereignis) entgegensehen
|iti od:
iti od koščice sich vom Stein lösen
figurativno iti od rok delo: gut gehen, von der Hand gehen
|iti po kaj (etwas) holen, herbeiholen
iti po gobe figurativno in die Binsen gehen, zum Teufel gehen
|iti po čem:
iti po stopinjah koga in (jemandes) Fußstapfen treten
figurativno mrzlo iti po hrbtu kalt über den Rücken laufen
|iti pod:
figurativno iti pod kožo [nahegehen] nahegehen, strah: in die Glieder fahren
iti pod vlak sich vor den Zug werfen
|iti pred (jemandem) vorausgehen
|iti preko über (etwas) gehen, (etwas) überschreiten, (segati preko) hinausreichen über, figurativno hinweggehen über, (etwas) übergehen, molče: mit Stillschweigen übergehen
|iti proti zugehen auf
|iti skozi kaj: durch (etwas) durchgehen, hindurchgehen, figurativno durchpassen
|iti v gehen in; hineingehen (in), v posodo ipd.: hineinpassen in
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
iti v gore in die Berge gehen
iti v inozemstvo ins Ausland gehen, za stalno: außer Landes gehen
iti v kino ins Kino gehen
iti v korak z Schritt halten mit (tudi figurativno)
figurativno iti v nič bachab gehen
figurativno iti v nos in die Nase fahren/stechen
iti v pokoj in Rente gehen, sich zur Ruhe setzen
figurativno iti v prazno auspuffen
iti v promet weggehen, Abnehmer finden
figurativno iti v račun passen, behagen
iti v smrt dem Tod entgegengehen
|iti s/z česa: figurativno
lahko/težko iti z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen
|iti s/z kom/čim: gehen mit, mitgehen
iti s časom (naprej) mit der Zeit gehen
iti z roko v roki einhergehen mit, Hand in Hand gehen mit
|iti za mehanika ipd.: eine Stelle als (Mechaniker) annehmen
|iti za kom: hinter … gehen, (jemandem) hinterhergehen, (jemandem) nachgehen

6.
iti svojo pot seines Weges gehen
zadeva: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen
|iti vase figurativno in sich gehen, mit sich zu Rate gehen

Kante, die, (-, -n) rob (tudi Mathematik); bei Stoffen: (tkan) rob; bei Graphen: veja; bei Skiern, Schlittschuhen: robnik; beim Brot: krajec; etwas auf die hohe Kante legen dati na stran; sich die Kanten abschleifen figurativ otesati se; auf der Kante stehen biti na kocki, biti negotov

kȁpa ž kapa: službena, studentska, vojnička, sportska, šoferska kapa; kapa sa štitnikom kapa s senčnikom; bacati -u uvis metati kapo v zrak od veselja; mrka kapa zla prilika nič dobrega ne pomeni, če srečaš črno kapo (duhovnika); davati -om i šakom dajati radodarno; djevojka je pošla pod -u dekle se je omožilo; vrabac mu je pod -om ima tiča pod klobukom, ne pozdravlja; nakriviti -u potisniti kapo na stran, prešerno se vesti