to1 [tu:, tu, tə] predlog
(osnovni pomen k)
1.
(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob
to arms! k orožju!
to the right na desno
from Paris to London od Pariza do Londona
face to face iz obraza v obraz
to his eyes pred njegovimi očmi
next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
shoulder to shoulder z ramo ob rami
come here to me pridi sem k meni
I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
to go to the post-office iti na pošto
I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
he jumped to his feet skočil je na noge
I told him to his face v obraz sem mu povedal
to take one's hat off to s.o. odkriti se komu
2.
(časovno) do
five minutes to two dve minuti do dveh
to time točno, pravočasno
to this day do danes
to the minute do minute (na minuto) točno
to the last do zadnjega
to live to a great age doživeti visoko starost
3.
(namera, cilj, posledica ipd.)
as to... kar se tiče...
to you pogovorno vam na uslugo
a friend to the poor prijatelj revežev
to what purpose? čemú?
to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
to this end v ta namen
to my grief sorrow na mojo veliko žalost
dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
to the rescue na pomoč
sentenced to death obsojen na smrt
that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
what is that to you? kaj te to briga?
to come to hand priti v roke, v posest
here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
to tear to pieces raztrgati na kose
would to God (Heaven)! daj bog!
4.
(stopnja, mera, meja)
to the full do sitega, do mile voije
to a high degree v veliki meri
to a great extent v veliki meri, zelo
to the life točno po življenju
to a man do poslednjega moža
to perfection dovršeno
to a nicety na las
to a T do zadnje pičice
to drink to excess čezmerno piti
they were to the number of 400 bilo jih je 400
5.
(pripadnost, posest)
to my cost na moje stroške
to my credit v mojo korist (moj plus)
to the point k stvari (spadajoč)
heir to his father očetov dedič
preface to a book predgovor h knjigi
a victim to influenza žrlev gripe
designer to a firm risar pri neki firmi
he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
he took her to wife vzel jo je za ženo
that is all there is to it to je vse in nič več
6.
(odnos, razmerje)
aversion to s.th. odpor do česa
in comparison to v primeri z
nothing to... nič v primeri z...
to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
to my feeling po mojem občutku
to my knowledge kolikor jaz vem
to my taste po mojem okusu
to my mind po mojem mnenju
to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
ten to one deset proti ena
three to dozen tri na ducat
7.
(rabi za tvorbo dajalnika)
he explained it to me razložil mi je to
it seems to me zdi se mi
she was a good mother to him bila mu je dobra mati
8.
(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)
much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
the time to learn čas za učenje
to be or not to be biti ali ne biti
I want to go želim (hočem) iti
she came to see me obiskala me je
there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
what am I to do? kaj naj naredim?
he was seen to fall videli so ga, kako je padel
we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti
9.
(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)
I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)
Zadetki iskanja
- tomar od-, pre-, pri-vzeti; použiti, (po)piti; uloviti; zavzeti, osvojiti; dobi(va)ti, preje(ma)ti; najeti, v službo vzeti; kupiti; zapreti (pot, dohod); zamašiti; dohiteti; obiti, spreleteti; prilastiti si; imeti (por za); kreniti po poti
tomar aborrecimiento mrzeti
tomar aliento sapo zajeti
tomar los antecedentes vzeti osebne podatke
tomar un billete kupiti vozovnico
tomar café, cerveza kavo, pivo piti
tomar un camino kreniti po poti
tomar carnes zrediti se
tomar color dobivati barvo
tomar la comida jesti
tomar consejo za svet vprašati
tomar a cuestas na rame vzeti
tomar un dependiente vzeti v službo nameščenca
tomar (el) desayuno zajtrkovati
tomar disposiciones ukreniti
tomar estado lotiti se poklica; poročiti se
tomar la fresca iti na svež zrak
tomar el gusto (a) vzljubiti
tomar un mal hábito navzeti se slabe navade
tomar (el) ímpetu zalet vzeti
tomar informes informirati se, poizvedovati
tomar la lección a izprašati lekcijo (učenca)
tomar lecciones (con) jemati inštrukcije (pri)
tomar nota de na znanje vzeti
tomar la palabra povzeti besedo
tomar la palabra (a) koga za besedo prijeti
tomar a pecho a. k srcu si kaj vzeti
hay que tomar un partido treba se je odločiti (zavzeti stališče)
tomar el pelo (a) prevarati, oslepariti, za norca imeti
tomar puerto zapluti v pristanišče
tomar la puntería meriti na
tomar una resolución (ali decisión) sprejeti sklep
tomar soleta popihati jo
tomar taquigráficamente stenografirati
tomar té, café piti čaj, kavo
tomar tierra pristati (letalo)
tomar vida oživeti
tomar vuelo širiti se
hacer tomar dati (zdravila)
le tomó el sueño spanec ga je premagal
le ha tomado la vez prehitel ga je
tomar odio (a) zasovražiti
los tomó la noche noč jih je prehitela
¡toma! hm! a tako! seveda! kajpak! ta je pa dobra!
tomar a su cargo prevzeti kaj
tomar a mal, tomar en mala parte (ali mal sentido) zameriti
tomar a risa vzeti kot šalo
tomar en serio resno vzeti
tomar por la derecha iti na desno
tomarse zarjaveti
tomarse con alg. spreti se s kom
tomarse interés (por) zanimati se (za)
tomarse la libertad drzniti si, dovoliti si
tomarse la molestia potruditi se
tomarse de orín zarjaveti
tomarse de polvo prašen postati
tomarse (del vino) opi(jani)ti se - torcer [-ue-, c/z] z(a)viti, (s)kriviti, upogniti; (za)sukati; figurativno spremeniti
torcer su camino (ali ruta) kreniti s poti
el camino tuerce a derecha pot zavije na desno
torcer el cuello (a) komu vrat zaviti
torcer el gesto (fig) kisel obraz napraviti
torcer la justicia spačiti pravico
torcer las manos roke viti
torcer el morro, torcer el hocico nos vihati, kujati se, upirati se
torcer los ojos oči zavijati
torcer el pescuezo (a) komu vrat zaviti
torcer la voluntad (de) (fig) koga odvrniti od njegovega mnenja
torcerse zvi(ja)ti se, viti se; skisati se (vino); sesiriti se; drugega mnenja postati; spodleteti
torcerse un brazo roko si spahniti (zviti) - trail2 [tréil] prehodni glagol
vleči, potegniti za seboj (koga, kaj); utreti, shoditi pot; zasledovati koga, iti po njegovi sledi, biti komu za petami; zavohati, goniti, preganjati (divjad); zavlačevati (pogovor)
figurativno potegniti v blato
neprehodni glagol
vleči se; počasi iti, plaziti se
botanika plaziti se, rasti brez reda; iti za sledjo, zaslediti (divjad); ribariti
trail arms! vojska (puško) na desno rame!
to trail grass poteptati, pogaziti travo
to trail for trout loviti postrvi
her skirt trails on the ground krilo se ji vleče po tleh - tuerto pretekli deležnik od torcer; kriv, vegast; enook; škilast; slep (okenska polovica)
ser tuerto del ojo izquierdo le na desno oko videti; škiliti z levmi očesom
tuerto m enookec, škilavec; krivica
a tuerto o a derecho, a tuertas o a derechas po pravici ali po krivici
deshacer (ali enderezar) tuertos (ali entuertos) poravnati krivice - turn1 [tə:n] samostalnik
vrtljaj, vrtenje, obračanje, obrat; ovinek, zavoj, okljuk, vijuga, krivulja
figurativno izkrivljenje; (posebna) smer, sprememba smeri, obrnjena smer; preokret, preobrat; kriza
ekonomija prodaja, promet; sprememba, menjava, redno menjavanje pri opravljanju (posla, službe), turnus, vrstni red; zamena, šiht, posada, delovna izmena; runda; (kratek) sprehod, pot, runda; zaposlenost (s čim), (prehoden) poklic; usluga; prilika, priložnost; točka v programu (varieteja); namen, namera, potreba
figurativno sposobnost, talent, dar (for za)
nagnjenje; oblika, obris; način mišljenja, razpoloženje; postopek; izraz
pogovorno živčni pretres, šak, omotica, strah, močno razburjenje; skisanje (mleka)
tisk obrnjena črka, obrnjen tisk
šport trojka (pri drsanju)
množina, medicina menstruacija, mesečna čišča
turn (and turn) about izmenoma, menjaje se
at every turn pri vsakem koraku, ob vsaki priliki, neprestano, ob vsakem času
before one's turn preden smo na vrsti
by turns, in turns izmenoma, zaporedoma; v turnusu, eno za drugim
every one in his turn! vsakdo (vsi) po vrsti!
in turn po vrsti
in the turn of a hand v hipu, kot bi trenil
out of one's turn zunaj, mimo svoje vrste; ne na mestu
to a turn izvrstno
a turn of anger napad jeze
turn of the century konec stoletja
a turn of fortune (of Fortune's wheel) preobrat, preokret sreče, usode
a turn to the left zavoj na levo
turn of life medicina klimakterij
the turn of the tide oseka, figurativno sprememba položaja, preobrat
done to a turn (s)pečen kot treba
hand's turn ročno delo
to be of humorous turn imeti smisel za humor
to be on the turn biti na preokretnici, prelomnici
he is fond of old turns of expression on se rad starinsko izraža
whose turn is it? kdo je na vrsti?
now it is my turn sedaj sem jaz na vrsti
the milk is on the turn mleko se bo vsak hip skisalo
the cake is done to a turn kolač je ravno prav pečen
to do s.o. a good (bad) turn napraviti komu dobro (slabo) uslugo
he did me an ill turn škodoval mi je, eno mi je zagodel
one good turn deserves another roka roko umiva, usluga za uslugo
to (a)wait one's turn čakati, da pridemo na vrsto
to give s.o. a turn prestrašiti koga
to have a turn for languages ima dar za jezike
he has a curious turn of mind čudnega značaja je
I heard short turns in the music-hall slišal sem kratke točke programa v varieteju
left (right) turn! britanska angleščina, vojska na levo (desno)!
we read turn and turn about menjavali smo se pri čitanju
don't speak out of your turn! ne govori, če nisi na vrsti!
it serves my turn to mi prav pride, mi dobro služi (koristi)
to take a turn at s.th. kratek čas se s čim ukvarjati
to take a turn to the right zaviti na desno
to take turns medsebojno se menjavati (at rowing pri veslanju)
to take a turn in the park napraviti kratek sprehod (rundo) v parku
to take the good (bad) turn, to take a turn for the good (bad) obrniti se na boljše (slabše)
disease took a favourable turn bolezen se je obrnila na bolje - turning [tə́:niŋ] samostalnik
obračanje, obrat, vrtenje; struženje; zavoj, ovinek; preobrat, prelomnica; odklon, odstopanje; prečna ulica ali cesta; ulični vogal
take the next turning to the right zavijte po prvi ulici na desno - um2 Adverb okoli, približno (um die tausend Mark okoli/kakih tisoč mark); um und um okoli in okoli; rechts um! na desno krog!
- use1 [ju:s] samostalnik
raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
cerkev obredi kake Cerkve, liturgija
beyond all use čisto nenavaden
in use v rabi
of use uporaben, koristen
of no use neuporaben, brezkoristen
in common use v splošni rabi
out of use ne v rabi, ne več uporaben
fit for use uporaben
with use s trajno rabo
the Anglican use anglikanski obred
value in use dejanska vrednost
use and wont šege in navade
according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
use makes perfect vaja naredi mojstra
use is second nature stara navada je železna srajca
once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
is this of use to you? lahko to kaj porabite?
crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
to be in daily use biti vsak dan v rabi
to bring into use uporabiti
to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
to come into use priti v splošno rabo
to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
I have no use for it nimam kaj početi s tem
I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
to put to (good) use (dobro) uporabiti - usmerjen [é] (-a, -o)
1. orientiert
matematika usmerjena premica orientierte Gerade
usmerjen (od leve) na desno rechtsläufig
usmerjen (od desne) na levo linksläufig
nasprotno usmerjen gegensinnig
navzgor usmerjen aufsteigend
usmerjeni diagram (puščični diagram) das Pfeildiagramm
2. (obrnjen) gerichtet (auf); (naravnan) ausgerichtet; svetloba: gerichtet
usmerjen k cilju zielgerichtet
(namenski) zweckgerichtet
usmerjena antena die Richtantenne
usmerjeno poslušanje das Richtungshören
3. po idejah: -orientiert, -gerichtet (desno rechtsorientiert, rechtsgerichtet, levo linksorientiert, linksgerichtet, na uspeh erfolgsorientiert, v potrošnjo konsumorientiert, na oblast machtorientiert); (ki ima pred očmi …) -orientiert, -bezogen, -nah (izvozno exportorientiert, praktično praxisorientiert, praxisbezogen, praxisnah, problemsko problemorientiert, tržno/na trg marktorientiert, na predmet gegenstandsbezogen, na sedanjost gegenwartsbezogen, gegenwartsnah, po povpraševanju nachfrageorientiert, v poklic berufsorientiert, berufsbezogen, v rast wachstumsorientiert, v študij studienorientiert, v znanost wissenschaftsorientiert)
usmerjen v prihodnost [vorwärtsweisend] vorwärts weisend
usmerjen v ta svet weltzugewandt
v dobiček usmerjeno mišljenje das Profitdenken
|
biti usmerjen k hinsteuern auf, (pluti/leteti k) (einen Hafen/Flugplatz) ansteuern, (meriti na) hinzielen - ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum
1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.
2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …
3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.
Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell. - vídeti (-im)
A) imperf., perf.
1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile
2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese
3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste
4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta
B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista - zanašanj|e1 srednji spol (-a …) der Drall (na levo Linksdrall, na desno Rechtsdrall); na spolzki cesti: das Schleudern; letalstvo, pomorstvo ladje, letala: die Abdrift
- zavijanj|e2 srednji spol (-a …) v prometu: das Abbiegen (na desno Rechtsabbiegen, na levo Linksabbiegen)
pas za zavijanje die Abbiegespur
(za desno Rechtsabbiegespur, za levo Linksabbiegespur) - zavija|ti3 (-m) zaviti v prometu: abbiegen (na desno rechtsabbiegen, na levo linksabbiegen); z glavne ceste, iz prometnega toka: sich ausfädeln, na glavno cesto: sich einfädeln; v ulico, cesto: einbiegen in
vozilo/voznik, ki zavija der Abbieger
(na desno Rechtsabbieger, na levo Linksabbieger) - zavíjati (v omot) to wrap up, to pack, to envelop (in); (rano) to bind up, to dress; (besede) to distort, to misrepresent; (tuliti) to howl, to wail
zavíjati na levo (na desno) to turn left (right), to turn to the left (to the right) - zavíti to wrap up (v papir in paper); to envelop (v in); (kam) to turn
zavíti okrog vogala to turn (round) the corner
zavíti na desno (na levo) to turn (ali to take a turning) to the right (to the left), to turn right (left), to take a right (left) turn
zavíti v stransko ulico to turn into a side street
zavíti v stran, s prave smeri (kolo ipd.) to swerve - ziehen (zog, gezogen)
1. vleči/potegniti (nach rechts/links/oben/unten na desno/levo, navzgor, navzdol; aus iz, in v); Linien: vleči (črte), risati; heraus: izvleči, potegniti ven, einen Zahn: izdreti; Figuren bei Brettspielen: premakniti, premikati; einen Wechsel ziehen izdati menico; den Hut ziehen odkriti se; Ofen: vleči, es zieht vleče ( tudi figurativ ); es zieht mich irgendwohin vleče me (nekam); einen Kreis: opisovati, opisati
2. Tiere: rediti, gojiti; Pflanzen: gojiti, aus Samen: vzgajati
3. (umziehen) seliti se, preseliti se; Vögel: seliti se; (ausziehen) izseliti se; Truppen: korakati, iti
4. Mathematik eine Wurzel: iskati koren
5. Wolken: potovati, zgrinjati se
6. Technik vleči, potezati
7. sich ziehen vleči se; sich in die Länge ziehen biti dolgotrajen; sich durch/über etwas ziehen Graben, Wall, Mauer usw.: iti preko
8. Kerzen, Kreise: izdelovati, delati; Blasen ziehen delati mehurje, mehuriti se; Fäden ziehen delati nitke; Tee: vleči ven, lužiti; Öl ziehen stiskati/delati olje
9. Medizin trgati
an: an etwas ziehen potegniti za, vleči za; jemanden am Ärmel, Rock usw.: pocukniti za rokav, krilo; an einer Pfeife/Zigarette ziehen kaditi pipo/cigareto, vleči pipo/cigareto; an sich ziehen potegniti k sebi;
auf: auf Flaschen ziehen Wein: polniti v steklenice; auf einen Faden/Draht ziehen nabrati na nitko/žico; auf sich ziehen Blicke usw.: obrniti (poglede) nase, zbuditi pozornost; Zorn usw.: nakopati si;
aus: ziehen aus potegniti iz, vlačiti iz;
in: ziehen in potegniti v, vleči v; in Erwägung ziehen razmišljati o;
nach: nach sich ziehen imeti za posledico;
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo - ἀνα-στρέφω I. act. 1. trans. a) obračam, prevračam (voz); ὄρος premetavam, razrivam; b) pokličem, privedem, obrnem nazaj ἐξ Ἅιδου; ponavljam, δίκην obnovim; πόδα obračam, mudim se, bivam; c) izpreminjam, τοῦτο ἀνέστραπται to se je izpremenilo. 2. intr. obračam se, vračam se; ἐπὶ δόρυ krenem na desno. II. med. 1. obračam se, ustavljam se na begu. 2. nahajam se, bivam kje, klatim se po γαῖαν, živim kje; ἥλιος solnce kroži po nebu. 3. obnašam se, vedem se, nastopam ὡς δεσπότης.
- δεξιός 3 [Et. iz dek'si-, lat. dexter, slov. desen] 1. desni, na desni roki, strani, na desnem krilu (vojske); ὅπλα NT napadno orožje; τὸ δεξιὸν (κέρας) desno krilo, ἐπὶ δεξιά na desno, δεξιόφιν na desni, ἐκ δεξιῶν na desni NT; ὑπὲρ δεξιῶν na desno nad seboj. – ἡ δεξιά (sc. χείρ) desnica; dogovor (pri katerem si stranki sežeta v roke), obljuba, pogodba; ἐκ δεξιᾶς z desne strani, ἐν δεξιᾷ na desni strani; δεξιὰν διδόναι dati roko (desnico) na kaj; δεξιὰν δοῦναι καὶ λαβεῖν dati in sprejeti obljubo (besedo), zavezati se. 2. srečen, ugoden (o ptičjem letu). 3. vešč, sposoben, spreten, moder.