Franja

egéjski egeo

Egejsko morje Egeo m

eritréjski Eritrean

Eritrejso morje Red Sea

gládek smooth; (spolzek) slippery; (pološčen) polished; (raven) even; (koža) smooth, satiny; (lasje) smooth, sleek, glossy, lank, unruffled; (blago) plain; ➞ gladko

gládka (obrita) brada smooth chin
gládka koža (lasje) smooth skin (hair)
gládko morje smooth sea
gládka vrv a slippery rope
kot zrcalo gládek as smooth as glass

gládek liso; bruñido; alisado; llano

gladki lasje pelo m (ali cabello m) liso
gladko morje mar f llana
gladka zmaga victoria f neta
gladka odklonitev negativa f rotunda
gladko odkloniti rechazar de plano

gléj | gléjte inter.

1. (izraža opozorilo na to, kar se opazi) ecco:
glej (glejte), morje ecco il mare

2. (izraža podkrepitev trditve) ecco, guarda (un po'):
glej, koliko sitnosti mi prizadevaš guarda quante seccature mi provochi

3. (izraža začudenje) to', ecco:
glej ga, ti si?! to' sei tu?!
'Kdo bo to delal?' 'Ti, glej ga!' 'E chi lo farà?' 'Ma guarda un po', tu lo farai!'

4. (izraža zadovoljnost) ecco, to', guarda:
glej (glejte), pa smo končali ecco, abbiamo finito

globok [ô] (-a, -o) tief (tudi figurativno) (segajoč globoko) tiefreichend; čustvo: [tiefempfunden] tief empfunden, innig; razmišljanje, agronomija in vrtnarstvo tla: tiefgründig; (nizek) tiefliegend; (korenit) spremembe: tiefgreifend
globok spanec tiefer Schlaf, der Tiefschlaf
globoki sneg der Tiefschnee
globoka jedkanica die Tiefätzung
globoka narkoza medicina die Vollnarkose
globoko morje die Tiefsee
globok en meter/čevelj/klaftro … -tief (metertief, fußtief, klaftertief)

grenlándski (-a -o) adj. geogr. groenlandese, di Groenlandia:
zool. grenlandski kit mistacoceto (Balaena misticetus)
geogr. Grenlandsko morje Mar di Groenlandia

griva samostalnik
1. (o živalski dlaki) ▸ sörény, bundaZnačilnosti islandskega konja so dolga in košata griva in rep, kratek trup, manjša pasma konj. ▸ Az izlandi ló rövid törzsű, kisebb testalkatú lófajta hosszú és bozontos sörénnyel és farokkal.Prav levja griva dokazuje, da tudi pri upodobitvah leva v srednjeveški umetnosti simbolika nadvladuje naturalizem. ▸ Éppen az oroszlánsörény bizonyítja, hogy a középkori művészetben az oroszlán ábrázolásában a szimbolizmus dominál a naturalizmus felett.Konji imajo grivo in rep. ▸ A lovaknak sörényük és farkuk van.
Največja posebnost norveških gozdnih muc je njihova griva. ▸ A norvég erdei macskák legkülönlegesebb jellemzője a bundájuk.
Leva pogosto imenujemo tudi kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. ▸ Az oroszlánt – elsősorban a csodálatos sörénye miatt – gyakran az állatok kirányának nevezik.

2. (o laseh) ▸ sörény, hajkoronaNamesto neukrotljive grive las je imela mehke kodre, ki so ji ravno prekrivali ušesa. ▸ Zabolázhatatlan hajsörény helyett puha hullámokban omlott le a haja, melyek épp csak eltakarták a fülét.Zaradi višine, levje grive kodrastih sivih las in prodornih oči je bil njegov videz akademski. ▸ Magassága, göndör és ősz oroszlánsörénye, átható szeme miatt akadémikusnak nézett ki.Dolgolaske, ki si želijo razmršeno grivo, naj uporabijo navijalke, a las naj ne navijejo do korenin. ▸ A hosszú hajú nők, akik kócos sörényt szeretnének, használjanak hajcsavarókat, de ne tekerjék föl a hajukat egészen a hajtőig.
3. (travnata površina; pobočje) približek prevedka ▸ hegyoldal, füves rétHodili so v koloni, ubirali bližnjice čez grive, prvi in zadnji pa sta svetila bodisi s trskami ali slamo. ▸ Oszlopban haladtak toronyiránt a hegyoldalban, az első és az utolsó a sorban pedig fafáklyával vagy szalmafáklyával világított.
Po valovitem terenu morajo marsikje grabiti seno na roke, po grivah pa je treba zagrabiti tudi za koso. ▸ A hepehupás terepen sok helyen kézzel kell összenyalábolniuk a szénát, a hegyoldalban pedig akár kaszával is.
Okrog domačije so same grive! ▸ A majorságot csupa-csupa füves rét veszi körül!

4. (o vodni površini) ▸ tajtékSprehajal se je po plaži, bila je zgodnja jesen, nemirni vetrovi so gonili pred sabo valove s penastimi grivami. ▸ A plázson sétált, koraősz volt, a nyughatatlan szelek maguk előtt kergették a tajtékos hullámokat.
Bele grive ob obali kažejo lomljenje valov, ki tudi erodirajo morsko dno in splakujejo glino in mivko z obale. ▸ A part menti fehér tajték a hullámtörést jelzi, ami a tengerfeneket is erodálja, és bemossa az agyagot és a homokot a partról.
Ta ladja je na grivi cunamija jezdila iz pristanišča na celino in pristala štiri kilometre daleč od obale. ▸ Ez a hajó a cunami taraját meglovagolva lebegett ki a kikötőből a szárazföldre, és kötött ki négy kilométerre a parttól.

5. (o obliki) ▸ sörény, üstök, tarajVes zahodni del je bil prekrit z gosto grivo tropskega gozda in se je končal s strmo skalno steno v morje. ▸ Az egész nyugati oldalt a trópusi erdő sűrű sörénye borította, melynek végében meredek sziklafal zuhant alá a tengerbe.
V daljavi valovijo grive topolov. ▸ A távolban a nyárfák barkasörénye hullámzik.
Dala si je narediti tetovažo, stilizirano sonce z obrazom in grivo sončnih žarkov. ▸ Varratott magára egy tetoválást, egy stilizált Napot, amelynek arca volt, és a napsugarak sörényként ölelték körül.
Na bibavični grivi, na videz goli, najdemo poleg gruč grmičkastega členkarja nekaj zanimivih rastlin. ▸ Az árapály látszólag csupasz taraján, a rengeteg ágas-bogas sziksófű mellett néhány érdekes növényt is találunk.

6. (goba) ▸ korallgomba
Paziti moramo tudi, da ne zamenjamo užitnih griv s strupenimi. ▸ Arra is ügyelnünk kell, hogy az ehető korallgombákat ne keverjük össze a mérgezőkkel.
Povezane iztočnice: tribarvna griva, rumena griva, bleda griva, krvobetna griva

grobnica samostalnik
1. (o pokopavanju mrtvih) ▸ sírbolt, sírkamra, kriptaObe krsti so tako prenesli v novo grobnico, kjer sta še danes. ▸ Mindkét koporsót áthelyezték az új sírboltba, itt nyugszanak mindmáig.

2. (kraj smrti ali konca) ▸ temető, vesztőhely, sír
Žal je v nedeljo zvečer stavba postala tudi grobnica mladega odvisnika. ▸ Sajnos vasárnap este az épület egy fiatal kábítószerfüggő vesztőhelyévé is vált.
Neka šola na jugu je postala grobnica za 350 šolarjev, ki so se pripravljali na petkovo parado v počastitev dneva neodvisnosti Indije. ▸ Az ország déli részén egy iskola 350 tanuló vesztőhelye lett, akik az India függetlenségének napja tiszteletére rendezett pénteki ünnepi felvonulásra készültek.
Pozornost javnosti je hotel preusmeriti na trpljenje beguncev, za katere morje pogosto postane grobnica. ▸ A közvélemény figyelmét rá akarta irányítani a menekültek szenvedéseire, akik gyakran a hullámsírban végzik.
Lahko Moldavija, postane grobnica evropskih ambicij nogometašev Maribora? ▸ Moldova lehet a maribori labdarúgók európai ambícióinak temetője?

hruméti to roar; to boom; (veter, top) to roar

morje hrumi the sea roars (oziroma is roaring)

hrvaški pridevnik
(o Hrvaški in Hrvatih) ▸ horvátPovezane iztočnice: hrvaška kuna

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

iónski ionien, d'Ionie ; (starinsko) ionique

ionsko morje mer Ionienne
ionski dialekt dialecte moški spol ionien
ionski verz vers moški spol ionique
ionski steber colonne ženski spol ionique

izhód exit; way out; egress; outlet; egression; opening; figurativno (možnost) resort

izhód v sili emergency exit
kot zadnji izhód (figurativno) in the last resort
izhód na morje outlet (ali egress) to the sea
ni drugega izhóda (figurativno) there is no other way (ali no choice)
napraviti izhód za dim to provide a vent (ali a vent-hole) for the smoke
videti izhód (figurativno možnost) to see a way out
ne vidim nobenega izhóda (figurativno) I am at my wit's end
to je položaj brez izhóda it is a deadlock (ali stalemate), pogovorno we're in a cleft stick, we're up a gum tree
sprejmem to le kot zadnji izhód I accept it only as a last resort

izlíti vaciar; echar

izlivati se v (o reki) desembocar en, desaguar (v morje en el mar)

júžen del sur; meridional

v južni smeri hacia el sur
južno od al sur de
južna polobla hemisferio m austral
južni tečaj polo m Sur; polo m austral
južni polarni krog círculo m (polar) antártico
južna širina latitud f sur
Južna Amerika América f del Sur; Sudamérica f
južna Francija (la) Francia meridional
južna obala costa f (del) sur
južne države Estados m pl del sur
južni veter viento m sur
južno sadje frutas f pl meridionales (ali del Sur ali tropicales)
Južno Ledeno morje Océano m Glacial Antártico
južni Slovani eslavos m pl del Sur
južno vreme (je) (hay) deshielo (m)

kábel cable; wire rope; cable-rope; (dolžinska mera) cable, cable length (VB 185 metrov, ZDA 219 metrov)

armiran kábel armoured cable
nearmiran kábel bare cable
podmorski kábel submarine cable
podzemni kábel underground cable
nadzemni kábel overhead cable
polaganje kábla imbedding of the cable, cabling, (v morje) cable laying
sporočilo po káblu cabled report
položiti kábel to lay a cable

kàk (-a -o) adj.

1. (izraža nedoločnost osebe ali stvari) qualche:
prenočili bomo v kaki koči pernotteremo in qualche baita

2. (izraža približnost) qualche; un:
za kak teden bi šel rad na morje mi piacerebbe andare al mare per qualche settimana
redi kakih deset glav živine alleva una decina di capi di bestiame

3. (v prislovni rabi nekako, približno) circa; un:
v Firencah sem bil kake petkrat a Firenze ci sono stato cinque o sei volte

kákšen (-šna -o) adj.

1. (izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti) che, quale; come:
kakšne barve je morje? di che colore è il mare?
kakšna bo letina? come sarà il raccolto?
kakšno bo vreme jutri? che tempo farà domani?

2. (izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste) che, quale:
kakšno vino naj prinesem? che vino vi porto?

3. pren. (izraža močno zanikanje) che, quale:
kakšen moški pa si, da si tega ne upaš che (razza di) uomo sei se non osi farlo
kakšni izgovori neki! ma che scuse d'Egitto!

4. pren. (izraža veliko mero tega, kar določi samostalnik) che, quale:
kakšna škoda zanj che peccato per lui

kaplj|a ženski spol (-e …) der Tropfen, -tropfen (dežna Regentropfen, krvi Blutstropfen, pelina Wermuttropfen); ➞ → kapljica
do zadnje kaplje bis zur Neige, izprazniti steklenico: das Letzte aus der Flasche holen
figurativno kaplja v morje ein Tropfen auf den heißen Stein
figurativno do zadnje kaplje krvi bis zum letzten Mann, (do zadnjega diha) bis zum letzten Atemzug
kaplja za kapljo kamen izdolbe steter Tropfen höhlt den Stein