Franja

propadanj|e srednji spol (-a …) der Verfall (telesnih moči medicina der Kräfteverfall), der Niedergang, der Untergang; (uničenje) die Zerstörung
moralno propadanje der Sittenverfall, posameznika: die Verwahrlosung, die Verlotterung
umsko propadanje medicina die Verblödung
vzdušje/občutje propadanja die Niedergangsstimmung

propádanje (-a) n decadenza, decadimento, declino, degrado; deperimento; pren. sfacelo; med. marasma:
vse področje je prepuščeno počasnemu propadanju la zona è abbandonata a un lento degrado
propadanje rimskega cesarstva decadenza dell'impero romano
moralno propadanje sfacelo morale

ravaler [ravale] verbe transitif ponižati, omalovaževati; (zopet) pogoltniti; figuré obdržati zase; agronomie prirezati (drevesa); architecture očistiti, obnoviti, ometati (une façade pročelje); technique zmanjšati po višini ali debelini

se ravaler ponižati se; moralno, socialno propasti
ravaler sa colère požreti svojo jezo
je lui ferai bien ravaler ses paroles! to naj mi še enkrat reče!
se ravaler à des actions honteuses ponižati se do sramotnih, nizkotnih dejanj

reklam|a ženski spol (-e …) die Werbung, die Reklame (neopazna Schleichwerbung, na dresu Trikotwerbung, skupna Gemeinschaftswerbung, svetlobna Lichtreklame, Leuchtwerbung, Leuchtreklame, radijska/televizijska Rundfunkwerbung, Fernsehwerbung)
moralno nesprejemljiva reklama sittenwidrige Werbung
jezik reklame die Werbesprache
za reklamo für die Werbung, zu Werbezwecken, Reklamezwecken
strokovnjak za reklame der Werbefachmann, Reklamefachmann, Werbeberater
prostor za reklamo die Werbefläche, Reklamefläche
delati reklamo za werben für

ressort [rəsɔr] masculin vzmet; gibalo; gonilna, pogonska moč; figuré moralna moč, pogum, energija, odpornost; prožnost, elastičnost; pluriel sredstva in pota; pristojnost, instanca; sodni okraj; področje, območje; vieilli priziv na višjo instanco; pluriel, technique gonilne, pogonske naprave

à ressort(s) na vzmet, z vzmetmi
de notre ressort v naši pristojnosti
en dernier ressort v zadnji instanci, brez priziva, (do)končno
ce n'est pas de mon ressort za to nisem pristojen, kompetenten
fusil masculin à ressort puška na vzmet (igrača)
fustice féminin de ressort pristojno sodišče
ressort à spirale, élastique spiralna, elastična vzmet
ressort de montre, de sommier vzmet pri uri, pri žimnici
avoir du ressort imeti (moralno) moč, sposobnost za odpor ali reagiranje
être sans ressort biti brez (moralne) moči, brez odpornosti
faire ressort delovati kot vzmet
une branche pliée fait ressort upognjena veja deluje kot vzmet
faire fouer tous les ressorts uporabiti vsa sredstva
tendre, détendre un ressort napeti, sprožiti vzmet

rotundus (rutundus) 3, adv. -ē (rota) kolutasto okrogel (medtem ko je globōsus obel = kroglasto okrogel, orbiculātus pa krožno okrogel = okrogel kakor krog), potem obel, okrogel nasploh: Lucr., Ap. h., Cels. idr., caelum Ci., lanx Icti., scuta T., stellae, toga Q. enakomerno okoli ali dol viseča, in orbem quam rotundissime formetur Col.; preg. (povzeto iz stavbarstva ali zemljemerstva (geometrije oz. geodezije)): mutat quadrata rotundis H. dela okroglo, kar je bilo štirioglato = zahaja iz skrajnosti v skrajnost.

2. metaf. zaokrožen =
a) nravno, moralno popoln, ne iščoč sreče v svetu: sapiens in se ipso totus, teres atque rotundus H.
b) (o govoru in izrazu) zaokrožen, izdelan, dodelan, izbrušen, dovršen: verborum apta et quasi rotunda constructio Ci., nec satis, ut ita dicam, rotundus (sc. Thucydides) Ci., ore rotundo loqui H., apte ac rotunde Ci., verba Gell., rotunda volubilisque sententia Gell.

Opomba: V dobrih rokopisih in izdajah pisano tudi rutundus 3.

scīscō -ere, scīvī, scītum (incoh. k sciō)

I. skušati izvedeti, poizvedeti (poizvedovati): AFR. FR., PAC. FR., ut sciscam, quid velint ACC. AP. NON., ut sciscam, quid velit PL. –

II. metaf.

1. kot publicistični t. t.
a) (o narodu, ljudstvu) odločiti (odločati, odločevati), odrediti (odrejati), vele(va)ti, ukaz(ov)ati, zaukazati (zaukazovati), skleniti (sklepati), dovoliti (dovoljevati), odobriti (odobravati), potrditi (potrjati, potrjevati): PL. idr., consules populum iure rogaverunt populusque iure scivit CI., quae scisceret plebes aut quae populus iuberet CI.; s finalnim stavkom: tribunus plebis ... plebem rogavit plebesque scivit, ut cum sociis ... pecuniae creditae ius idem quod cum civibus Romanis esset L., Athenienses sciverunt, ut Aeginetis pollices praeciderentur CI., scivere gentis suae more, ne aut pedes venaretur aut ... CU.; z ACI: solem concedere nocti sciscant imbelles SIL.
b) (o posamezniku na ljudski skupščini) odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), glasovati za kaj: primus scivit legem CI., plebis aliquanto eam (sc. rogationem) cupidius scivit L., in lege aut rogatione sciscenda CI.

2. izvedeti, imeti vedenje, poznati, vedeti: ut illi id factum sciscerent PL., quom se excucurrisse illuc frustra sciverit PL., hunc inimicum quia esse sciverunt mihi PL., quae ego scivi ut scires curavi omnia PL. – Od tod adj. pt. pf. scītus 3, adv. -ē

1. izvéden v čem, na katerem področju, vešč česa, čemu, izkušen, razgledan, mnogoveden, vednost (poznavanje) imajoč, dobro poznavajoč, znanje imajoč, poznavalski, poznavalen, strokovnjaški, strokoven, seznanjen s čim, spreten, pameten, prebrisan, premeten: ad eam rem usust hominem astutum, doctum, scitum et callidum PL., non sum scitior, quae hos rogem PL., scitus convivator L. spreten, pomljiv, scita mulier GELL.; z gen.: Nessus scitus vadorum O., Thalia lyrae scita O., pugnandi scitus Q.; z inf.: scitus accendere corda SIL.

2. (o stvareh)
a) pameten, umet(el)en, okusen, fin, prefinjen, rafiniran, izostren, izbran, dovtipen, bister, prodoren, duhovit, prikladen, primeren, ustrezen, pristoječ, dostojen: sermo CI., scitum est ... illud Catonis (sc. dictum) CI. pameten, scitum Passieni oratoris dictum T., scitumque est Schytarum legati (sc. dictum) PLIN. dovtipen, scita vox GELL., oratio optima et scitissima PL., scita nox PL., scite loqui L., capella scite facta CI., scite exornare convivium S. okusno, scite coli L. okusno se oblačiti, scite magis quam probe T. finej(š)e (duhovitej(š)e) kot moralno (nravno), fino, a nemoralno (nenravno), versus scite factus GELL. domišljeno, domiselno; scitum est z inf. pametno je, pametna misel je, pametna (dobra) ideja (zamisel, domislica) je, pameten domislek je: scitum est periculum ex aliis facere TER., scitum est causam conferre in tempus CI.
b) čeden, ličen, mičen, (pre)lep, zal, prikupen, bešter: satis scitum filium mulieris PL., puer TER., satis scita est TER., Iphis PETR., mulierculae formae scitioris LAMP.; subst. pt. pf. scītum -ī, n

1. odredba, sklep, določba, odločba, odločitev: PLIN., ARN., PRUD., FEST. idr. populi scitum CI., N. idr. ali scitum populi L., plebis scitum CI. idr. ali plēbiscītum -ī (= plēbī (gen.) scītum) ukrep, sklep plebsa (plebejcev, navadnega ljudstva), ljudski sklep (naspr. senatūs consultum): CI. idr., scitum plebis L., nulla de eo pupuli scita ... reperiri T.; pogosto kot ixpt. populiscitum, plebiscitum, plebe͡iscitum; v besedni igri: plebis scitum non est scitius PL.; sacra pontificis scitis subiecit L., scita aliorum (= decemvirorum) L., Ctesiphon scitum fecit CI., scita ac iussa nostra (= populi Romani) CI.

2. metaf. filozofski (modroslovski, modroslovni) nauk, filozofsko (modroslovno, učno) pravilo, načelo ipd. (klas. decretum, placitum, dogma = gr. δόγμα): nobis decreta licet appelare vel scita vel placita SEN. PH.

sporočílo (-a) n

1. comunicazione, messaggio, ambasciata, avviso, annuncio, adm. notifica; ekst. segnalazione; partecipazione, informazione:
sporočilo (oznanilo)
o poroki, rojstvu, smrti annuncio di matrimonio, di nascita, di morte
prenesti sporočilo fare un'ambasciata
sporočilo o vplačilu avviso di pagamento
poštno sporočilo messaggio postale
jur. sporočilo o odpustu z dela (za nedoločen čas) preavviso

2. pren. messaggio:
idejno, moralno sporočilo filma, romana il messaggio concettuale, morale di un film, di un romanzo

spríditi (blago) gâter, altérer, avarier, abîmer, corrompre ; (človeka) pervertir, dépraver, corrompre

spriditi se (moralno) se corrompre, se pervertir

straight² [stréit] prislov
premo, ravno, naravnost, v pravi smeri; točno, pravilno; neposredno, direktno
figurativno odkrito, iskreno, jasno, pošteno
zastarelo takoj, precej, na mestu, nemudoma; brez ovinkov, brez ovinkarjenja

straight away takoj, na mestu, precej
straight off takoj, prècej, brez pomišljanja
straight on naravnost (naprej)
straight through naravnost skozi
straight from the horse's mouth sleng iz prvega vira
to come straight to the point jasno in brez oklevanja, naravnost pojasniti
to go straight on iti naravnost naprej
to hit straight from the shoulder naravnost (brez strahu) povedati svoje mnenje
to keep straight iti kar (naravnost) naprej
to live straight pošteno živeti
to ride straight on jahati naravnost naprej, čez vse ovire
to run straight moralno, pošteno živeti
to sit up straight pokonci sedeti
to speak straight out odkrito, brez ovinkov govoriti
to think straight logično misliti
I told him straight out povedal sem mu naravnost v obraz
I cannot tell you straight off ne morem vam povedati kar takoj (pri priči, prècej)

stróg severo; riguroso ; (nepopustljiv) rígido ; (trd) duro ; (disciplina) severo

strog izpit examen m riguroso
moralno strog austero
stroga kritika crítica f severa
strog mraz frío m riguroso (ali intenso)
strog ukaz orden f terminante
strog zakon ley f severa, (drakoničen) ley draconiana
stroga zima inverno m riguroso
(ki je) na strogi dieti (med) (puesto) a dieta rigurosa
v strogem pomenu besede en el sentido estricto de la palabra

učlovečeváti (-újem) | učlovéčiti (-im)

A) imperf., perf.

1. umanizzare

2. incarnare:
glavni junak učlovečuje moralno načelo il protagonista incarna il principio morale

B) učlovečeváti se (-újem se) | učlovéčiti se (-im se) imperf., perf. refl. rel. umanarsi, incarnarsi

vitiōsus 3, adv. -ē (vitium)

1. poln napak (hib, pomanjkljivosti), nepopoln, napačen, pomanjkljiv, hibav, hiben, hibast, pokvarjen, bolehen, bolan ipd.: nux Pl. piškav, pecus Varr., locus corporis vitiosus scabie Col., regiones Vitr. nezdravi (naspr. salubres), aedes Icti. poškodovane (naspr. incolumes), se habet membrum tumidum vitiose Ci. je bolan; pren.: vitiosas partes rei publicae exsecare, sanare Ci. ep.

2. metaf.
a) poln napak (hib, pomanjkljivosti), napačen, pomanjkljiv, hibav, hiben, hibast, nepopoln, kot adv. tudi napak, narobe: suffragium, lex Ci., ne vitiosum opus fieret Ci., exemplum Corn., quae vitiosa putavi, emendaturis ignibus ipse dedi O., cacozeli et antiquarii, diverso genere vitiosi Suet., vitiosissimus orator Ci., recte aut vitiose concludere Ci., illud vero idem Caecilius vitiosius Ci., vitiosissime usurpare Col.; vitiosum est z inf.: Lact.
b) nravno, moralno popačen, izprijen (izpriden), izprijen (sprijen), pregrešen, hudoben: Pl., Ca. ap. Gell., Mart. idr., si, qui audierunt, vitiosi essent discessuri Ci., non sunt vitiosiores quam plerique, qui … Ci., aetas parentum … tulit nos nequiores, mox daturos progeniem vitiosiorem H., inter summam vitiorum dissimulationem vitiosissimus Vell., vitiosa et flagitiosa vita Ci., luxuries est vitiosa atque turpis Ci.
c) (kot t.t. avgurskega jezika) napačno (v napačni obliki, na napačen način), poseb. proti avspicijam izvršen, storjen ali izvoljen: Tab. XII ap. Ci. idr., consul Ci., dictator L., collega … , quem ipse fecit sua nuntiatione vitiosum Ci., in dira et vitiosa incurrimus Ci., vitiose ferre leges Ci. z napako v obliki, v napačni obliki.

vodíti (vódim) imperf.

1. condurre, portare, menare; accompagnare:
voditi goste v sobe accompagnare gli ospiti nelle stanze
voditi živino na pašo menare, condurre, portare le bestie al pascolo
voditi konja za uzdo condurre il cavallo alla briglia

2. essere alla testa, procedere alla testa di:
sprevod vodi zastavonoša alla testa del corteo procede il portabandiera

3. guidare, indirizzare, dirigere, pilotare:
daljinsko voditi teleguidare, telecomandare
voditi ladjo pilotare la nave
voditi delo dirigere il lavoro
voditi raketo teleguidare il missile

4. governare, dirigere; presiedere (a); essere a capo (di); condurre:
voditi stranko essere a capo di un partito
muz. voditi zbor dirigere un coro
voditi gospodinjstvo governare la casa
voditi sejo presiedere alla riunione
voditi oddajo condurre una trasmissione

5. essere guida:
duhovno, moralno voditi essere la guida spirituale, morale (di)

6. aver cura, aver a cuore, preoccuparsi (di):
vodila ga je skrb za otroka aveva a cuore il bene del bambino

7. portare, condurre (di strada, porta e sim.)
vrata vodijo v spalnico la porta conduce nella camera da letto
pren. vztrajno delo vodi do uspeha la costanza nel lavoro porta al successo

8. tenere:
voditi evidenco o prebivalstvu tenere l'evidenza della cittadinanza
voditi poslovne knjige tenere i libri contabili

9. šport. essere in testa, condurre, essere in vantaggio:
vodi manj znan kolesar è in testa (alla corsa) un corridore poco noto
naši vodijo za dve točki i nostri conducono per due punti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voditi pogajanja trattare, essere in trattative con
voditi zapisnik redigere, scrivere il verbale
pren. voditi koga za nos menare qcn. per il naso, turlupinare qcn.
voditi v čem, v kaki dejavnosti (za države) essere il paese leader in
alp. voditi navezo guidare la cordata, essere il capocorda
voditi trgovino esercire, gestire un negozio
PREGOVORI:
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa

vprašljív (-a -o) adj. dubbio, incerto; (negotov) malsicuro, dubbioso; rischioso, arrischiato:
moralno vprašljivo dejanje azione moralmente dubbia
pot skozi sotesko je včasih vprašljiva il passaggio della gola è talora rischioso

αἰσχρός 3 (αἶσχος) [comp. αἰσχίων, αἴσχιον, sup. αἴσχιστος] 1. (telesno) grd, nespreten, nesposoben (πρός τι), nedostojen. 2. (moralno) grd, sramoten, nespodoben; τὸ αἰσχρόν sramota, greh. 3. ἔπεα sramotilne besede. – adv. -ῶς sramotno.

ἄ-σωτος 2 (σῴζω) 1. brez rešitve, izgubljen. 2. pokvarjen (moralno), razuzdan, poguben. – adv. NT ἀσώτως samopašno, razkošno.

βελτίων 2, adv. βέλτιον (comp. k ἀγαθός) [Et. slov. boljši, lat. de-bilis, brez moči] (moralno) boljši, hrabrejši, spretnejši, koristnejši, izvrstnejši, plemenitejši; οἱ βελτίονες boljari, aristokrati.

душа f duša; človek; dragi moj; (hist.) tlačan; (pren.) bistvo;
бумажная д. birokrat;
чернильная д. pisarček, birokrat;
мёртвая д. fiktivna oseba, ki je v resnici ni ali pa ki je vpisana samo v seznamu;
по душам po številu rodbinskih članov;
скажи мне по душе povej mi po pravici;
это вам будет не по душе to vam ne bo po godu;
я от вас без души zelo vas imam rad;
без души (zast.) navdušen; ves iz sebe (od strahu);
всеми фибрами души z vsem srcem;
по душам odkrito;
для души (жить) v lastno (moralno) zadovoljstvo;
кривить душой delati drugače, kakor se misli;
отпусти душу на покаяние! pusti me pri miru;
вытянуть душу do smrti izmučiti;
они живут д. в душу žive v najlepši slogi;
д. не лежит к этому tega nimam rad;
у меня д. не на месте bojim se;
д. ушли в пятки srce mi je padlo v hlače;
нет ничего за душой nima denarja;
душа на распашку odkrit človek;
не чаять души brezmejno ljubiti;
хватить за душу ganiti v dno srca;
на душе кошки скребут otožno, žalostno je;
отвести душу olajšati si srce (če se izpolni velika želja);
от души iz vsega srca;
стоять над душой nadlegovati, sitnariti;
д. не принимает zoprno mi je;
берите, сколько душе угодно vzemite, kolikor se vam ljubi;
д. человек dobra duša, blaga duša;
на улице ни души na ulici ni žive duše