Franja

senātor -ōris, m (senex, senātus) član rimskega starešinstva, starešina, senátor. Romul je baje v starešinstvo oz. svet starešin, senat (senatus) izvolil 100 polnopravnih, po starosti, izkušenosti in modrosti odlikujočih se državljanov in jim po priključitvi Sabincev dodal še 100 najplemenitejših mož sabinskega rodu. Tarkvinij Prisk je povečal število senatorjev za 100, ki jih je imenoval patres minorum gentium, prejšnjih 200 pa so odslej imenovali patres maiorum gentium. Sula je povečal število starešin na 600, Cezar na 900, Antonij celo na 1000. Avgust ga je znova znižal na 600 in to število je za časa cesarjev ostalo nespremenjeno. V najstarejših časih je moral biti senator patricijskega rodu, pozneje so senat dopolnjevali zlasti z možmi viteškega stanu. V času republike so sprejemali v senat sprva le nad 60 let stare (senes), pozneje pa tudi precej mlajše može. Za sprejem je bila potrebna določena imovina (census), ki je morala biti vredna sprva 800.000, pozneje 1.000.000, tja do 1.200.000 sestercijev, vendar pa tudi revnih senatorjev ni manjkalo. Zunanja znaka tega dostojanstva sta bila široka škrlatna proga ob tuniki (latus clavus, tunica laticlavia) in črni usnjeni čevlji (calcei nigri ex aluta), okrašeni s črko C (stara obl. za S: senator), imenovano lunula, ki je bila iz srebra ali slonove kosti. Pozneje so senatorjem v gledališču in amfiteatru odkazovali častne, prizorišču najbližje sedeže: CI., L. idr.; pren. o starešinah nerimskih narodov, npr. o rodoških: CI.; o nervijskih: C.; o makedonskih: L.

sequor, sequī, secūtus sum (prim. skr. sácatē, sácati (on) sledi, sákman- spremstvo, gr. ἕπομαι sledim, lat. secundus, secus (adv.), socius (iz *sok^u̯i̯os), secta, sector, lit. sekù, sèkti slediti, stvnem. beinsegga = lat. pedisequa)

1. slediti komu, čemu, iti, hoditi za kom, čim, po čem, (po)spremiti (spremljati) koga, kaj; abs.: i prae, sequar TER., abi prae ... iam ego sequar PL., funus interim procedit; sequimur TER. pridružimo se (mu), Helvetii cum omnibus suis carris secuti C., satellites Medi sequebantur N., servi sequentes H.; z acc.: iam sequor te, mater PL., ex urbe amicitiae causā Caesarem secuti C., magistratum in provinciam sequi N., praetorem quinque sequuntur te pueri H., sequi moechas H.; z neživim obj.: vallem L., vestigia alicuius, pressa signa pedum, iter O., viam CI., O., castra Neronis N. služiti pod Neronom, signa S., L., CU., LUCAN. iti (hoditi) za vojaškimi znamenji = hoditi v bojnem redu, držati se svoje vrste (poseb. na pohodu), držati se bojnega reda (bojne razporeditve), sequi signa alicuius L. služiti pod kom (kot vojak), sequi arma victricia V. potegniti z zmagovalcem, oprijeti se zmagovalca; o neživih subj.: sequebatur raeda CI., magna multitudo carrorum sequi Gallos consuevit C., sequitur de cortice sanguis V. (pri)teče za tem (na to) iz ..., sudor membra sequebatur V. je tekel po udih, zona bene te secuta H. = ki si si ga opasal ob pravem času, neque ... arborum te ... ulla ... sequetur H., gloria virtutem sequitur tamquam umbra CI., hac Troiana tenus fuerit fortuna secuta V. do tod naj je sledila ... = tu naj je bo konec, adulescentem sequitur felicissimus rerum exitus CU.; occ.
a) (sovražno) iti za kom, pritisniti (pritiskati) na koga, za kom, zasledovati, preganjati, poditi koga: hostes C., hostem vestigiis L., hostem pilo T., fugacem H., aliquem hastā V., feras O. goniti, poditi, pojati, fluctūs ad litora sequitur boreas V. podi, vali, damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur CI. bi ga morala zadeti kazen smrti v ognju (kazen sežiga); abs.: finem sequendi facere C.
b) (po)iskati kak kraj, poskusiti (skušati) priti (dospeti) kam: VAL. FL., FL. idr., Epirum, Formias CI. EP., regiones aequissimas C., Italiam V., Itala regna O., nares vicinitatem oris secutae sunt CI., pennis astra V., sidera voce (v pesmi) V.; metaf. iti, hoditi za čim, gnati se za čim, iskati kaj, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, težiti za čim, (po)paziti na kaj, imeti pazko na čem, misliti na kaj, na umu imeti kaj, ne moči ločiti se od česa, trdno se držati (oklepati) česa: PLIN. IUN., VELL., EUTR. idr., commodum matris TER., amicitiam fidemque populi Romani CI., amicitiam Atticorum N., alicuius fidem C. izročiti (zaupati) se komu v varstvo, eius (sc. Caesaris) gratiam C. potegniti z njim, držati z njim, otium N., otium ac tranquillitatem vitae CI. izvoliti si, iustitiam CI., amoenitatem et salubritatem CI., linguam et nomen L., mercedes H., quae nocuere H., spem vanam O. oklepati se praznega upa(nj)a (prazne nade), video meliora proboque, deteriora sequor O., ferro extrema sequi V. z mečem iskati (svoj) konec = ubiti (usmrtiti) se z mečem, narediti samomor z mečem, id sequor, ut ... CI. grem na to, merim na to; z inf.: pluresque sequor disponere causas LUCR.

2. (časovno, po časovnem redu) slediti komu, čemu, priti (prihajati) za čim, naslediti (nasledovati) koga, kaj, slediti komu, čemu; abs.: ut posuimus initia, sic cetera sequentur CI. EP., ea, quae secuta est, hieme C., increpuit, sequitur clamor V., secutum est bellum Africanum CI. ali illud N., tantae discoriae secutae sunt CI. toliki razpori so potem nastali, do takšnih sporov (nasprotij, razprtij) je potem prišlo, ea, quae sequuntur CI. = in tako dalje (itd.), sequitur illa divisio CI. ali sequitur, ut doceam CI. ali sequitur videre de eo, quod ... DIG. na vrsti je, na vrsto prihaja, sledi; pogosto pt. pr. sequēns -entis ali pt. pf. secūtus 3 sledeč, ki sledi, ki je sledil, naslednji: sequens annus HIRT., PLIN., sequenti anno L., EUTR., sequenti die L., AUCT. B. HISP., secuto die PLIN., sequenti tempore N., secutis temporibus T., secuta aetas PLIN., sequenti volumine PLIN., Africanus sequens PLIN. mlajši, sequenti senatu PLIN. IUN.; podobno secuturo Phoebo LUCAN.; z acc.: aestatem autumnus sequitur ENN., sequitur hunc annum nobilis clade Caudinā pax L., tonitrum secuti nimbi O., lacrimae sunt verba secutae O., dicta fides sequitur O., dicta sic voce sequi V. tako odgovoriti na besede, verba ducis VAL. FL. govoriti besede za vojskovodjem; s post: VARR., HIER. idr., post illas datas litteras secuta est summa contentio de domo CI. se je razvnel silen boj, meminit post gloriam invidiam sequi S. Od tod subst.
a) sequēns -entis, n (= epitheton) beseda slednica, pridevek, epíteton: Q.
b) sequentia -ium, n naslednje, sledeče, poznejše: T. Metaf. sequi
a) slediti, sam od sebe (sam po sebi) priti (prihajati), (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se, znajti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, priti (prihajati) na dan, uspe(va)ti, posrečiti se: non quaesitum esse numerum, sed secutum CI., quo minus gloriam petebat, eo magis sequebatur S., nec vox aut verba sequuntur V., si modo verba sequantur O., verbaque provisam rem non invita sequentur H., non omnia nos ducentes ex Graeco sequuntur Q., refert autem, in quantum hic tropus oratorem sequatur Q., quae (sc. laus) tum est pulcherrima, cum sequitur, non cum arcessitur Q., qui (sc. decor) est in dicendo ... pulcherrimus, sed cum sequitur, non cum affectatur Q., sequi gloria, non appeti debet PLIN. IUN.
b) slediti = nastopiti (nastopati) kot nasledek (posledica, rezultat) kakega vzroka ali učinka, biti nasledek (posledica, rezultat) česa, iziti (izhajati) iz česa, izvirati iz česa: modo ne summa turpido sequatur CI., poena, quae illud scelus sequeretur CI., dispares mores disparia studia sequuntur CI., an mediocre discrimen opinionis secuturum ex hac re putetis? L., fortunae eventus varii sequebantur C., morsum praesens mors sequitur CU., crescentem sequitur cura pecuniam H.; occ. (o logičnem sklepanju) sequitur z ut (iz tega) sledi = potem, potemtakem, torej, zato, zatorej: si hoc enuntiatum verum non est, sequitur, ut falsum sit CI., nempe sequitur, ut hoc subiciatur Q.; redkeje z ACI: sequitur vitam beatam virtute confici CI.; poklas.: inde et illud sequitur, ut ... SEN. PH., unde sequitur, ut ... AUG.; z inf.: sequitur de usucapione dicere DIG.

3. lahko ali rad slediti, vda(ja)ti se, ukloniti (uklanjati) se, lahko (zlahka, rad) se dati (pustiti) izpuliti (izru(va)ti, izdreti (izdirati), potegniti iz česa), lahko (zlahka, rad) (pr)iti (ven) iz česa: herbae celerius rumpuntur quam sequuntur VARR., ipse (sc. ramus) volens facilisque sequetur V., id quoque (sc. lignum) vix sequitur O., scrutantīs quā evellant telum non sequitur L., cera mollis sequēnsque digitos POETA AP. PLIN. IUN.; metaf. slediti = hoditi po stopinjah koga, pokoriti se komu, čemu, izpolniti (izpolnjevati), zadostiti (zadoščati, zadostovati) čemu, prije(ma)ti (držati) se česa, ravnati se po kom, čem, zgledovati se po kom, čem, posnemati koga, kaj, prista(ja)ti na kaj, oprije(ma)ti se koga, česa, pristopiti (pristopati) h komu, k čemu, stopiti (stopati) na stran koga, povezati (povezovati) se s kom, pridružiti (pridruževati) se komu, potegniti (potegovati), (po)vleči s kom: si senatus sequatur C., plerique ... Scipionis sententiam sequuntur C., sequi consilium, leges, rationem, sectam, vos vestrumque factum, alterum, amicum vel bellum patriae inferentem CI., naturam optimam bene vivendi ducem CI., viribus corporis animum C. zadoščati zahtevam poguma, exemplum N., imperium CU., responsa (sc. oraculi) V., patrem sequuntur liberi L. stan otrok se ravna po očetovem stanu.

4. (v last, kot delež) komu pripasti (pripadati), priti (prihajati), preiti (prehajati) v delež koga: CA. AP. PRISC., PLIN. idr., urbes captae Aetolos sequerentur L., heredes monumentum ne sequeretur H., etiam plumbum eum sequetur DIG. – Star. act. soobl. sequō -ere: GELL., PRISC.; inf. pr. sequi (s pass. pomenom): CORN.

sexāgēnārius 3 (sexāgēnī)

1. (o stvareh) vsebujoč šestdeset, šestdeseten: fistula FRONT. cev iz šestdesetpalčne (60 palcev dolge) plošče, fructus CYPR. šestdeseteren.

2. (o osebah) šestdesetleten, kot subst. m šestdesetletnik: SUET., ULP. FR., LACT., EUTR., AUR. idr., obiurgantibus, quod sexagenarius Publiam duxisset (sc. Cicero) Q.; subst. sexāgēnāriī -ōrum, m
a) šestdesetletniki, 60 let stari možje; pren.: sexagenarios de ponte VARR. AP. NON., FEST. „šestdesetletnike z mostu“. Pri glasovanju na komicijah je morala vsaka centurija iti čez ozek most (pons, ponticulus) v posebno, za glasovanje pripravljeno ograjo (saepta -orum ali ovile); ker nad 60 let stari možje niso smeli več glasovati, so jih pri omenjenem mostu zavračali (deicere) [prim. dēpontānus]. Pregovor ima torej pomen: starost nima pravice glasovanja = starejših ne gre posebej upoštevati.
b) seksagenáriji = 60.000 sestercijev plače letno imajoči uradniki (poseb. nekateri razredi prokuratorjev): COD. I.

Sitte, die, (-, -n) šega, običaj, (Gewohnheit) navada; Sitten , pl , nravi; šege, običaji, navade; (Benehmen) (lepo) vedenje, manire; (Moral) morala; Polizei: oddelek za prostitucijo; Sitten und Gebräuche šege in navade

slina samostalnik
(telesna tekočina) ▸ nyálStrupena slina stenic lahko poškoduje rastlinsko tkivo, ki se tako ne razvija normalno. ▸ A poloskák mérgező nyála károsíthatja a növényi szöveteket, amelyek így nem fejlődnek normálisan.V ustih se ji je nabirala slina in kar naprej jo je morala požirati. ▸ A nyál felgyülemlett a szájában, és folyamatosan nyelnie kellett.
Ker se mačke same čistijo, imajo na dlaki veliko posušene sline. ▸ Mivel a macskák mosakodnak, sok megszáradt nyál marad a bundájukon.
Steklina se prenaša s slino psov in drugih okuženih živali. ▸ A veszettség a kutyák és más állatok nyálával terjed.
Povezane iztočnice: polžja slina, umetna slina

spoln|i [ô] (-a, -o) sexuell, geschlechtlich; Sexual-, Sex- Geschlechts- (hormon das Geschlechtshormon, Sexualhormon, kromosom das Geschlechtschromosom, objekt das Sexualobjekt, organ das Geschlechtsorgan, Sexualorgan, organi množina der Geschlechtsapparat, osebek živalstvo, zoologija das Geschlechtstier, partner der Geschlechtspartner, Sexualpartner, znak das Geschlechtsmerkmal, diferenciacija die Geschlechtsdifferenzierung, higiena die Sexualhygiene, igra das Sexspiel, morala die Sexualmoral, nevroza die Sexualneurose, patologija die Sexualpathologie, pedagogika die Sexualpädagogik, želje Sexualwünsche množina, vedenje das Sexualverhalten)

spōnsiō -ōnis, f (spondēre)

1. slovesna obljuba: voti Ci. slovesna zaobljuba, sklenitev slovesne zaobljube, slovesno narejena zaobljuba, sponsio appellatur omnis stipulatio promissioque Paul. (Dig.).

2. (kot držpr. t.t. pri pogodbah, zavezah, sklepanju miru idr.) slovesno narejena (sklenjena) obljuba, slovesna obveza, slovesno dana beseda, slovesno dano poroštvo (jamstvo, garancija), slovesno (dano) zagotovilo, slovesna pogodba, tudi osebna pogoditev, osebni sporazum, osebno doseženo soglasje, tj. pogodba, ki jo kak državni uradnik (oblastnik) sklene s kako državo na svojo roko: Icti. idr., sponsione se obstringere L., per indutias sponsionem faciunt, uti certo die legati domo proficiscerentur S. sklenejo slovesno pogodbo, se slovesno pogodijo, non … foedere pax Caudina, sed per sponsionem facta est L., sponsionem acceptam facere (dopustiti, dovoliti) Ci.

3. (kot jur. t.t.) sodna obveza ali pogodba, medsebojni (vzajemni) sodni dogovor, dogovor ali sporazum pred sodnikom, stipulacija, nekaka stava v civilni pravdi, narejena med strankama glede resničnosti njunih trditev; po tej obvezi oz. dogovoru je morala stranka, ki je pravdo izgubila, nasprotni stranki plačati stavljeno denarno vsoto: Val. Max., Petr. idr., qua sponsione pronuper tu exactus es Pl., sponsionem mille nummûm facere cum aliquo Ci. skleniti s kom dogovor za 1000 sestercijev, dogovoriti se s kom za sodno stavo za 1000 sestercijev, cum sponsionem fecisset, ni vir bonus esset Ci. ko je (bil) izjavil, da hoče plačati dogovorjeno denarno vsoto, če ni … , sponsione aliquem lacessere Ci. poz(i)vati koga na sodno stavo, spodbuditi koga k sodni stavi (o tožniku), vincere sponsione Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožniku), toda: vincere sponsionem Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožencu); metaf. o nesodnih stavah: sponsionibus (sc. inter Cleopatram et Antonium) factis Plin., Cleopatra sponsione provocavit insumere se posse in una cena HS centies Macr.; meton. pri takih stavah položena (stavljena) denarna vsota: appellabatur et pecunia et quae desponsa erat sponsa; quae pecunia inter se contra sponsum rogata erat, dicta sponsio Varr.

strict [strikt] pridevnik (strictly prislov)
strog, natančen, točen, strikten, precizen, eksakten, strogo določen, izrecen (ukaz); rigorozen (pravilo), oster; popoln, absoluten
botanika tog, ozek, pokončen

in strict confidence strogo zaupno
strict discipline stroga disciplina
strict rules rigorozna pravila
strict morals stroga morala
strict observance strogo izpolnjevanje (pravil itd.)
strictly speaking strogo vzeto, točno povedano, pravzaprav
in the strict sense of the word v strogem pomenu (smislu) besede
a strict statement of the facts točna ugotovitev dejstev
to keep a strict watch over s.o. strogo koga stražiti

stróka (-e) f

1. diciplina; professione, mestiere:
humanistične stroke discipline umanistiche
čevljarska, kovaška stroka mestiere di calzolaio, di fabbro
po stroki je klasični filolog è laureato in filologia classica
biti pravi mojster v stroki, biti od stroke conoscere il proprio mestiere

2. (strokovnjaki) tecnici; esperti; ekst. addetti ai lavori:
svoje bi morala reči tudi stroka (al riguardo) dovrebbero esprimersi, dire la loro anche i tecnici
pravna stroka opozarja ... i giuristi fanno presente, rilevano
pediatrična stroka pravi i pediatri ritengono che

súženjski d'esclave, servile

suženjska morala morale ženski spol d'esclave
suženjska duša âme ženski spol servile
suženjski prevod traduction ženski spol servile
suženjsko posnemati imiter servilement

tlà (tál) n pl.

1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro

troupe [trup] féminin četa, truma, krdelo; tolpa; trop, jata (ptic); igralska družina; vojaštvo; oborožene sile

en troupe v skupini, vsi (skupaj)
troupes pluriel de choc udarne, elitne čete
troupe en tournée gledališka družina na turneji
enfant masculin de troupe vojaški otrok, šolan na državne stroške
hommes masculin pluriel de troupe (militaire) moštvo
lever des troupes rekrutirati vojaštvo
gauloise féminin troupe cigareta za vojake
fumer des troupe kaditi vojaške cigarete
le moral de la troupe morala moštva

turn² [tə:n]

1. prehodni glagol
(za)vrteti (v krogu); obrniti, obračati, narobe obrniti; preobrniti, prekopati; odbiti, odvrniti; spremeniti smer, dati drugo smer; odločiti; spremeniti (v), predrugačiti, pretvoriti; prevesti (tekst); skisati (mleko); prekoračiti, preiti; obiti
vojska obkoliti; izogniti se; zaviti okoli, obrniti, nameriti (korak itd.); napotiti, nagnati, spoditi (into v)
šport delati (prekuce, salte, kolo); otopiti, skrhati (nož); naščuvati, nahujskati (against proti)
zmešati (glavo), zmesti, znoriti
ekonomija v denar spraviti, unovčiti; stružiti, zaokrogliti, zaobliti, dati okroglo obliko; lepo oblikovati
figurativno lepo formulirati (stavek)
zastarelo speljati na kriva pota, zapeljati; spreobrniti

2. neprehodni glagol
vrteti se, dati se vrteti; obračati se, obrniti se; prevračati se, prevrniti se
figurativno postaviti se na glavo; postati omotičen; zaviti, kreniti, napraviti zavoj; zateči se (to k)
obrniti se, pogledati nazaj; oprijeti se, lotiti se, ukvarjati se; spremeniti se, spremeniti naravo; skisati se (mleko), postati (žaltav itd.), pokvariti se; stružiti se, postati top, skrhati se (nož)
zastarelo prebegniti, postati uskok (odpadnik, dezerter)

to turn an attack vojska odbiti napad
to turn the (ali one's) back (up)on hrbet obrniti (pokazati); obrniti se proč od
to turn bankrupt priti pod stečaj (v konkurz), bankrotirati, doživeti bankrot, priti na boben
he turned many books in his life figurativno mnogo je prebral v svojem življenju
to turn s.o.'s brain znoriti koga
his brain has turned with overwork zmešalo se mu je zaradi čezmernega dela
to turn bridle obrniti se, začeti se umikati
to turn bear (bull) ekonomija špekulirati na padec (dvig) cen in tečajev na borzi
to turn into cash spraviti v denar (gotovino), unovčiti
to turn the cat in the pan figurativno stvar (že nekako) urediti, v red spraviti
to turn Catholic postati katoličan
to turn the cheek figurativno obrniti (nastaviti) tudi drugo lice, požreti (kaj) zaradi (ljubega) miru
to turn one's coat figurativno obrniti, obračati plašč (po vetru)
he turned his coat izneveril se je svoji stranki, postal je odpadnik
to have an old overcoat turned dati si obrniti star površnik
turned commas narekovaj
to turn colour spremeniti barvo (postati bled ali rdeč)
to turn a compliment napraviti lep poklon (kompliment)
to turn a street corner zaviti okoli uličnega vogala
to turn the corner figurativno srečno prebroditi krizo
to turn a difficulty izogniti se težavi, obiti težavo
to turn a deaf ear narediti se gluhega (to za), ne hoteti slišati
to turn to a dictionary zateči se k slovarju
to turn to the doctor obrniti se na (konsultirati) zdravnika
to turn the edge of a knife skrhati nož
to turn the edge of a remark napraviti opazko manj ostro, omiliti opazko
to turn English into Slovene prevesti iz angleščine v slovenščino
to turn king's (ameriško state's) evidence pravno postati glavna obremenilna priča
he is just turning 50 pravkar je prekoračil 50. leto
to turn a film snemati film
to turn one's face to the wall obrniti obraz proti steni, figurativno biti pripravljen za smrt, (hoteti) umreti
to turn the enemy's flank obiti sovražnikov bok
to turn s.o.'s tiank figurativno prelisičiti koga, premagati koga v debati
to turn one's flght northwards usmeriti svoj polet proti severu
to turn ground prekopati zemljo
his hair has turned grey osivel je
to turn one's hand to s.th. lotiti se, oprijeti se česa
she can turn her hand to anything ona je zelo spretna, praktična
not to turn a hand to help s.o. s prstom ne migniti, da bi komu pomagali
my head turns vse se mi vrti v glavi
his head turned with the success uspeh mu je stopil v glavo
to turn one's head obrniti glavo, pogledati nazaj
to turn s.o.'s head zmešati komu glavo
to turn headsprings šport delati (vrteti) kolesa
to turn head over heels prekucniti se, prekopicniti se
to turn s.o.'s heart figurativno pregovoriti koga
to turn s.th. inside out obrniti kaj (narobe), zvrniti kaj
the joke was turned against me šala je letela name
the key won't turn ključ se ne mara zavrteti
the leaves are beginning to turn listje začenja spreminjati barve
to turn to the left obrniti se, kreniti, zaviti na levo
to turn loose odvezati, izpustiti koga (na prostost); popustiti; ameriško streljati, ustreliti
to turn s.o. mad napraviti koga blaznega
you will turn me mad zblaznel, znorel bom zaradi vas
the milk has turned (sour) mleko se je skisalo
the warm weather has turned the milk (sour) toplo vreme je skisalo mleko
to turn s.th. in one's mind premišljevati kaj
to turn pale postati bled
it turned her pale prebledela je ob tem
to turn an honest penny živeti od poštenega dela (zaslužka)
to turn s.th. to one's profit obrniti kaj v svojo korist, izkoristiti kaj
to turn rancid postati žaltav
to turn s.o. to religion spreobrniti koga (k veri)
to turn and rend napasti s sramotenjem
to turn the scale nagniti tehtnico, figurativno odločifi (kaj)
to turn s.o. sick povzročiti komu slabost
she turned sick slabo ji je postalo, morala je bruhati; zbolela je
to turn a somersault napraviti prekuc, salto
to turn one's steps home kreniti domov
my stomach turns (at) želodec se mi obrača (ob), vzdiguje se mi
it turns my stomach ob tem se mi obrača želodec
to turn a table leg stružiti nogo za mizo
to turn the tables (up)on s.o. figurativno obrniti argumente proti komu, obrniti položaj
to turn tail obrniti se, stisniti rep med noge, zbežati
the tide has turned nastopila je oseka, figurativno sreča se je obrnila (se obrača)
to turn one's thumb down figurativno odkloniti, ne hoteti
to turn traitor postati izdajalec
to turn turtle navtika, sleng prevrniti se
to turn upon s.th. biti odvisen od česa
to turn everything upside down postaviti vse na glavo
the boat turned upside down čoln se je prevrnil
my umbrella turned inside out dežnik se mi je obrnil (sprevrgel)
to turn a Latin verse skovati latinski stih
to turn water into wine spremeniti vodo v vino
my coat won't turn water moj plašč ni nepremočljiv
I don't know which way to turn ne vem, po kateri poti naj krenem, figurativno ne vem ne kod ne kam; ne vem, kaj naj naredim
to turn a wheel (za)vrteti kolo
the wheel turns kolo se vrti
the wind has turned zapihal je drug veter (tudi figurativno)
the whole world has turned topsy-turvy cel svet je postavljen na glavo
this wood turns well ta les se dobro struži
even a worm will turn figurativno tudi najmirnejši človek se brani, če je napaden

utilitario

A) agg. (m pl. -ri)

1. koristen, poraben, preračunan na korist; utilitaren:
morale utilitaria utilitarna morala

2. praktičen in poceni:
vettura utilitaria avto mali avto

B) m (f -ia; m pl. -ri) utilitarist

valeur [valœr] féminin vrednost, veljava; cena; valuta, vrednostni papir; pomembnost, važnost

de valeur velike vrednosti
sans valeur brez vrednosti
objet masculin de valeur dragocenost
de faible valeur majhne vrednosti
la valeur de približna količina, približno
d'une valeur de 100 francs v vrednosti 100 frankov
valeurs pluriel morales morala
colis masculin en valeur déclarée vrednostni paket
valeur d'achat, d'acquisition nabavna vrednost
valeur alimentaire, nutritionnelle hranilna vrednost
valeur faciale, nominale imenska, nominalna vrednost
valeur marchande tržna vrednost, cena
valeurs pluriel mobilières (commerce) efekti
valeur-or du franc zlata vrednost franka
valeur totale skupna, celotna vrednost
valeur vénale prodajna vrednost, cena
mise féminin en valeur uveljavitev; obdelava, obdelovanje, kultivacija
attacher de la valeur à quelque chose pripisovati vrednost nečemu
n'accorder aucune valeur à quelque chose česa ne ceniti
augmenter de valeur narasti v vrednosti, ceni
doubler de valeur podvojiti vrednost
estimer à sa juste valeur pravilno oceniti, ovrednotiti
donner de la valeur do veljave spraviti, poudariti
mettre en valeur uveljaviti
mettre en valeur un capital napraviti kapital donosen, dobro naložiti kapital

Verlogenheit, die, zlaganost; lažnivost; Verlogenheit der Moral lažnost morale, lažna morala

viktorijánski (-a -o) adj. hist. vittoriano:
viktorijanska doba periodo vittoriano
um. viktorijanski slog (stile) vittoriano
viktorijanska morala morale vittoriana

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

zima samostalnik
1. (letni čas) ▸ télEni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.V vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima

2. (o stanju narave) ▸ télTo zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.

3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ télVrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.Če v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.Nemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.

4. (o literarnem liku) ▸ TélKot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.Botra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér.

ἄ-ποινα, ων, τά (iz ἀπό-ποινα, ποινή) 1. globa, ki se je morala plačati za prelito kri, odkupnina, τινός za. 2. odškodnina. 3. plačilo, kazen, globa.