Franja

viril, e [viril] adjectif moški, možat, energičen, odločen

âge masculin; membre masculin viril moška doba, moški spolni ud
action féminin virile možato dejanje
force virile moška moč

viril moški

miembro viril moško spolovilo
edad, fuerza viril moška doba, moč

virile [vírail ameriško -ril] pridevnik
moški, možat, virilen
figurativno močan, krepak, zrel

virile member moški spolni ud, penis
virile power (moška) spolna zmožnost
virile voice moški glas

virile agg.

1. moški:
bellezza virile moška lepota
membro virile moški ud, penis

2. moški (ki se nanaša na zrelega moškega)

3. pren. možat; odločen:
contegno virile možato obnašanje
stile virile možat, krepek slog
sopportare l'avversa sorte con animo virile možato prenašati udarce zle usode

virīlis -e, adv. virīliter (vir)

1. moški (glede na spol; naspr. femineus, muliebris): Ca. ap. Gell., Varr., Cels., Sen. ph. idr., secus (spol) Pl., L., S. ap. Macr. = sexus Fr., si rex virilem sexum non reliquisset N. moškega zaroda, moškega potomca, virilis facies, vultus, vox O., flamma O. ljubezen moža, stirps O., stirpem fratris virilem interemit L. rojenca, sina, virile semen Lucr., pars virilis Col. moda ali modi (du.), membrum virile Porph. = pars virilis Lucr. = subst. virīle -is, n (Ap.) moško spolovilo, v pl. virīlia -ium, n (Petr., Plin., Lact.) moški sram; od tod virīliōrēs Lamp. možje z večjim spolovilom; virili aspectu Ci. moža, convivia virilia Vitr. ki se jih udeležujejo le moški; pesn.: tela virilia O. ki jih lučajo možje (moški); occ. kot gram. t.t. moški, moškega spola: genus Gell., nomen Varr.

2. moški (glede na dobo), (doraslega) moža zadevajoč (se tičoč), doraslemu možu lasten, doraslemu možu primeren, doraslemu možu pristoječ, doraslega moža (gen.): toga Ci., aetas H., partes viriles puero mandare H. moško vlogo.

3. moški (glede na značaj), možat, moževit, pogumen, hraber, srčen, stanoviten, vztrajen, moža vreden, virílen: animus Ci. ep., O., cui virile ingenium est S., virilis oratio Ci., sermo Q., ad audendum omnia virile robur est Sen. tr., in muliere virilem audaciam cerneres Iust.; adv. virīliter moško, možato, pogumno, stanovitno, odločno, srčno, hrabro (naspr. effeminātē): Corn., Sen. rh., Sen. ph., Val. Max., Gell. idr., fortunam viriliter ferre O., viriliter aegrotare Ci. stanovitno prenašati bolezen, quod viriliter animoque magno fit Ci., viriliter facere H.; occ. možu pristoječ, moža dostojen, možu primeren, moža vreden: facere, loqui, quod parum virile videatur Ci., cave quidquam non virile Ci., virilia scelera T. za katera je potrebna moška odločnost, za katera je potrebna junaška srčnost; subst. virīlia -ium, n možata dejanja, starejše možati čini: S. fr.

4. posameznika se tičoč, oseben; v zvezi pars ali portio virilis osebni delež, osebna dolžnost: illius gloriae pars virilis L., plus quam pars virilis postulat Ci., est aliqua mea pars virilis Ci.; pro virili parte (pri L. nekajkrat tudi pro parte virili) ali pro virili portione po meri moči, po svojih močeh, v skladu z osebnimi močmi ali zmožnostmi, kolikor je na kom, kolikor je odvisno od koga, kolikor kdo zmore, kolikor more kdo storiti: qui pro virili parte defendunt Ci., plus quam pro virili parte obligatus Ci. več kakor samo zase, iuvabit tamen rerum gestarum memoriae … pro virili parte et ipsum consuluisse L., quem agrum miles pro parte virili manu cepisset L., iure igitur laudes, Caesar, pro parte virili carmina nostra tuas … canunt O. (prim. Q. 12, 1,1; 12, 11), ut pro virili portione victoriam dux iuverit T. (prim. Ps.-Q., Decl. 3, 12); occ. pars ali portio virilis kot jur. t.t. posamezniku pripadajoč(i) del(ež), enemu človeku pripadajoč(i) del(ež) kake dediščine: Icti.

žûdenīk m zastar. moški, po katerem ženska hrepeni

коротконожка m, f moški, ženska s kratkimi nogami

мужеский (zast.) moški

мужик m (zast.) kmet; (lj.) moški, možak

мужи́к -а́ ч., môški -ega m., možák -a m., dédec -dca m.

мужской moški

мужчина m možak, moški, dedec

мужчйнский (vulg.) moški

чолові́к -а ч., člôvek -éka m., môški -ega m., dédec -dca m., sopróg -a m., móž -á m., zakónec -nca m.

чолові́ків прикм., môški prid., móžev prid.

чолові́чий прикм., môški prid.

àhar m (t. ahyr, perz.)
1. konjušnica
2. gostinska soba, kjer se sprejemajo moški

ammogliato

A) agg. oženjen

B) m poročen moški

androcēo m

1. bot. andrecej

2. hist. moški del hiše (v stari Grčiji)

androgen [ǽndrədžin] samostalnik
moški hormon