Franja

vivo

A) agg.

1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se

2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika

3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um

4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob

B) m

1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

3. gradb. živi rob

4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)

zàsiliti -īm postati silen, močen, okrepiti se: ruka mi je desna zasilila, sablja britka krvi zaželjela

zizzola f

1. pren. malenkost; ekst. neprijetnost

2. nareč. močen, hladen veter

zórli (t. zorlu, perz.)
I. neskl. prid. silen, močen: pričali su kakav je zorli novi austrijski konzul
II. prisl. zelo: zorli je učevan

žȕstar -tra -o
1. uren: žustar konj; -a žena
2. oster, hud: -e riječi
3. močen, hud: -o vino

ду́жий прикм., môčen prid., krêpek prid.

здоро́вий прикм., zdràv prid., môčen prid.

крепкий krepek, trden, močen, silen;
к. напиток opojna pijača;
задним умом крепок prepozno pameten;
на слово крепок zanesljiv;
крепок на ухо naglušen

міцни́й прикм., môčen prid., krêpek prid., čvŕst prid.

могу́тній прикм., môčen prid., mogóčen prid.

могучий, могущественный mogočen, močen

мощный močen, mogočen; debel; (teh.) z veliko kapaciteto

наваристый močen (juha)

наварный močen, masten (juha)

плотный gost, strnjen, tesen; močen, trden; čokat;
плотный обед nasitno kosilo;
плотный человек zajeten možak, zastaven možak

поту́жний прикм., môčen prid., sílen prid., zmogljív prid.

си́льний прикм., môčen prid., sílen prid., krêpek prid., silovít prid., čvŕst prid.

тривки́й прикм., môčen prid.

aphrodisia [æfrodíziə] samostalnik
močen spolni nagon

atlēta m, f (m pl. -ti)

1. atlet, atletinja; športnik, športnica; tekmovalec, tekmovalka

2. atlet, močen človek

3. pren. borec (za plemenite ideale)