-
kȉselina ž kislo mleko
-
Kokosmilch, die, kokosovo mleko
-
Kondensmilch, die, kondenzirano mleko
-
koumis(s), -mys [kumis] masculin kislo velblodje ali kobilje mleko
-
Kuhmilch, die, kravje mleko
-
kumis moški spol kislo kobilje mleko
-
kumiss [kú:mis] samostalnik
kislo kobilje ali kamelje mleko
-
lactārius 3 (lāc)
1. mlečen = mleko vsebujoč: herba Plin.; od tod = molzen, doječ: boves Varr., femina Iul. Val.
2. mlečen, mlečnat = z mlekom pripravljen: opus Lamp. mlečna(ta) pogača; subst.
a) lactāria -ōrum, n mlečn(at)e jedi, mlečn(at)e pogače: Lamp.
b) lactārius -iī, m pripravljalec (pek) mlečn(at)ih pogač: Lamp.
3. mlečen = v zvezi z mlekom: columna (v Rimu na trgu, imenovanem forum olitorium) P. F., mons Cass. Mlečna gora pri Stabijah v Kampaniji, ki je slovela po svojih mlečn(at)ih zeliščih.
-
lactate [lǽkteit]
1. neprehodni glagol
izločati mleko, dojiti
2. samostalnik
kemija laktat, sol mlečne kisline
-
lacteolus 3 (demin. lacteus) bel kot mleko, mlečnobel, lep kot mleko: puellae Cat., agnus, spiritus Eulaliae Prud., viscus Aus.
-
lactēs -ium, f (lāc; prim.: lactes a graeco γαλακτίδες dictae et servaverunt apud nos quoque idem genus Prisc.) (z mlečkasto tolščo prevlečeno) tanko črevo (tanko črevesje) štirinožnih živali, péčica, opórek, opornják, oporkovína, nabornják (priljubljena rim. jed): l. agninae Tit. fr., Pl., auctae (tolsta) Pers.; šalj. metaf. človeško drob(ov)je: l. laxae Pl., oro te, vaso, per lactes tuas Pomp. fr.; preg.: alligare canem fugitivam agninis lactibus Pl. = „na nit privezati“ (o brezkoristnem početju).
2. mleko mléčnikov (= ribjih samcev), ribje mleko: muraenarum l. Suet., muraenarum et luporum Lamp. — Soobl. lactis -is, f navaja Prisc., a je ne izpričuje.
-
lactescent [læktésənt] pridevnik
mlečnat, ki izloča mleko
-
lacteus 3 (lāc)
I.
1. mlečen = iz mleka: umor Lucr., O., lactens sucus herbae Plin. mleček.
2. poln mleka, mlečnat: ubera vaccae demittunt lactea V. napolnjena, polna, štrleča.
3. mleko pijoč, sesajoč, sesen: porcus, verna Mart. —
II. metaf.
1. mlečne barve, bel kot mleko, mlečnobel: cervix, colla V., coma Col., gemma Mart.; kot astr. t.t. Rimska cesta (gr. γαλαξίας κύκλος ali samo γαλαξίας): orbis lacteus Ci. ali via lactea O. ali circulus lacteus Plin. ali plaga lactea caeli Stat.
2. mlečen, mlečnosladek = bogat, poln: illa Livii lactea ubertas Q., Livius lacteo eloquentiae fonte manans Hier.
-
lactiferous [læktífərəs] pridevnik
ki izloča mleko, mlečen
-
lactineus 3 (lāc) mlečne barve, bel kot mleko, mlečnobel: vultus Ven.
-
laitance, laite [lɛtɑ̃s, lɛt] féminin ribje mleko
-
laktieren izločati mleko, laktirati
-
lăptós -oásă (-óşi, -oáse) adj.
1. ki ima veliko mleka, ki daje mleko
2. mlečnat
-
lattata f pog. mandljevo mleko
-
lattemiēle
A) m
1. tolčena smetana
2. pren. ekst. prijetnost, ugodje; med in mleko
B) agg. pren. dobrohoten, naklonjen; pretirano prijazen, ljubezniv; narejeno ljubezniv, ves med in mleko