Franja

mo|či¹ [ó] (morem)

1. können, -können (dol hinunterkönnen, herunterkönnen, gor hinaufkönnen, heraufkönnen, mimo vorbeikönnen, naprej weiterkönnen, nazaj zurückkönnen, noter hereinkönnen, preko hinüberkönnen, herüberkönnen, proč fortkönnen, tja hinkönnen, sem herkönnen, skozi durchkönnen, skupaj [zueinanderkönnen] zueinander können, stran wegkönnen, ven hinauskönnen, herauskönnen, oditi/odtrgati se loskönnen)
kaj morem za to was kann ich dafür

2. (biti sposoben) vermögen zu (ne more me prepričati er vermag es nicht, mich zu überzeugen; samo malo se jih je moglo rešiti nur wenige vermochten sich zu retten)
moči/ne moči … -fähig/ -unfähig sein (ne moči leteti flugunfähig sein …); imstande/außerstande sein (zu), etwas [fertigbringen] fertig bringen (tega ne morem ich bringe es nicht fertig)

3.
ne moči iz objektivnih razlogov: nicht in der Lage sein (zu)

4.
ne moči (ne marati) nicht leiden können

5.
mogel/mogla/moglo bi … (utegne) es könnte/dürfte …

6.
moči komu anhaben können (nič mi ne morejo sie können mir nichts anhaben)

7.
ne moči si kaj, da ne bi … nicht umhin können zu
| ➞ → leteti, razumeti …

moj [ó] (môj|a, -e) mein, meine, mein; samostalniško Meiner, Meine, Meines, der/die/das Meine, der/die / das Meinige; svojci: die Meinigen množina
biti moj mir gehören (das gehört mir)
moja malenkost meine Wenigkeit
moje vse mein ein und alles
vse, kar je v moji moči mein Mögliches
to ni v moji moči das steht nicht in meiner Gewalt/Macht
delo mojih rok das Werk meiner Hände
| ➞ → žalost, groza, mnenje, oči itd.

mrtvašk|i (-a, -o) Toten-, Leichen- (oder die Totenbahre, ples der Totentanz, bledica die Totenblässe, pega der Totenfleck)
mrtvaška srajca das Totenhemd, Sterbehemd
mrtvaška tišina die Totenstille, Grabesstille
bila je mrtvaška tišina es war totenstill
mrtvaški prt das Grabtuch, Leichentuch
figurativno mrtvaški mir der Kirchhofsfrieden, die Friedhofsruhe
mrtvaško resen tierisch ernst
mrtvaško bled ➞ → mrtvaškobled

nagrad|a ženski spol (-e …)

1. der Preis (častna Ehrenpreis, denarna Geldpreis, državna Staatspreis, glasbena Musikpreis, kulturna Kulturpreis, literarna Literaturpreis, mirovna Friedenspreis, sklada, za mlade umetnike Förderpreis, filmska Filmpreis, za mladinske knjige Jugendbuchpreis, Nobelova Nobelpreis, Nobelova za mir Friedensnobelpreis, umetnostna Kunstpreis)
podelitev nagrade/nagrad die Preisverleihung

2. die Belohnung (denarna Geldbelohnung), das Geschenk (jubilejna Jubiläumsgeschenk); die Prämie (knjiga Buchprämie)

3. iznajditelju, za inovacije ipd.: die Vergütung ( Erfindervergütung)

4. šport die Prämie, das -geld (ob zmagi Sieggeld)

5. figurativno die Belohnung
vreden nagrade belohnenswert
za nagrado zur Belohnung
razpisati nagrado eine Belohnung aussetzen, etwas ausloben

nagrajenka samostalnik
(prejemnica nagrade) ▸ díjas, díjazott, nyertesNagrado bo nagrajenka prejela po pošti. ▸ A nyertes a nyereményt postai úton veszi át.
Žirija nominira pet knjig, nagrajenko pa izglasuje občinstvo sejma. ▸ A zsűri öt könyvet jelöl, a díjazottat pedig a vásár közönsége szavazza meg.

naj¹

1. v ukazih: [laß] lass/[laßt] lasst/lassen wir (naj vstopi! [laß] lass ihn eintreten!, naj kar joka! [laß] lass ihn/sie weinen!)

2. v naročilih: sollen (naj pride er soll kommen, naj ostane, kot je alles soll unverändert bleiben)
hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen!
v dovoljenjih: können (naj gre er kann gehen)

3. v vprašanjih po namenu: sollen (kaj naj s tem naredim? was soll damit geschehen?/wo soll ich damit hin?; ali naj prinesem X s seboj? soll ich X mitbringen?)
ali naj res …? soll ich wirklich …?
ali naj verjamem? soll ich das (wirklich) glauben?

4. v želelnih stavkih: mögen, sollen (naj malo pazi er soll sich in acht nehmen; naj zadošča ta namig dieser Hinweis mag/soll genügen)
naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen
naj posebej podčrtam … ich möchte besonders … hervorheben
naj le tako ostane! möchte es so bleiben!
(se prevaja s konjunktivom :)
naj pride, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle

5.
naj živi …! hoch lebe …!, es lebe …!

6.
naj bi obveznost: sollte, [müßte] müsste (naj bi šel danes tja ich sollte heute hingehen)

7.
naj bi domneva: sollen (naj bi bil bolan sedaj : er soll krank sein, prej : er soll krank gewesen sein; odkod naj bi ga poznal? woher sollte ich ihn kennen?)

naj|ti¹ (-dem) finden, auffinden (ponovno [wiederfinden] wieder finden, dol/gor/nazaj … herunterfinden/hinauffinden/zurückfinden …); vorfinden; ponesrečence pod ruševinami, plazovi ipd.: bergen
najti (pot) ven (iz) herausfinden (aus)
najti pot v den Eingang finden, figurativno Eingang finden (in)
najti doma človeka: antreffen
ki ga ni mogoče najti unauffindbar
figurativno ne najti besed nach Worten ringen
ne najdem besed ich bin sprachlos, mir fehlen die Worte
ne najti milosti v (čigavih) očeh vor jemandes Augen keine Gnade finden
najti svoj mir zur Ruhe kommen

nájti trouver, découvrir , familiarno dénicher , (naleteti) rencontrer

najti se se trouver, se rencontrer
najti mir trouver le repos

nájti hallar; encontrar

ne najdem besed no encuentro palabras
najti mir encontrar reposo

naveliča|ti se (-m se) (etwas) überbekommen, (einer Sache) müde/überdrüssig werden, [zuviel] zu viel werden (Xa sem se naveličal X ist mir [zuviel] zu viel geworden); poslušanja: sich überhören
nikoli se ne naveličati nie satt kriegen, nie genug bekommen können von

navídezen apparent, spécieux, simulé, fictif

navidezen mir paix apparente (ali fourrée, boiteuse)
navidezna smrt mort apparente

nebéški (-a -o) adj.

1. celestiale, paradisiaco, celeste, del cielo, knjiž. superno:
nebeški blagoslov benedizione del cielo

2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) celestiale:
nebeški mir pace celestiale

3. (nebesen) celeste:
nebesni obok, svod firmamento

4. (v medmetni rabi)
bog nebeški santo cielo
mati nebeška madonna santa
sam bog nebeški ve, kdaj se bo to končalo lo sa solo il cielo quando finirà

5. rel.
nebeški kruh eucaristia
rel. nebeška mati Madonna

nekam [é]

1. irgendwohin
nekam drugam anderswohin, sonstwohin
nekam daleč in die Ferne
nekam blizu in die Nähe

2. (nekako) irgendwie; [gewißermaßen] gewissermaßen

3.
moram nekam (na potrebo) ich [muß] muss mal (verschwinden)
nekam lesti in den Hintern kriechen
(ta) me lahko nekam piše (er) kann mir den Buckel runterrutschen, (der) kann mich gern haben

nò

A) inter.

1. (izraža spodbudo) su; allora; bene:
no, reci kaj su, di' qualcosa
no, naj slišim, kaj mi imaš povedati bene, sentiamo cos'hai da dirmi

2. (izraža zadovoljnost pri ugotovitvi) ecco, allora:
no, to je urejeno ecco, questo è a posto

3. (izraža privolitev) be':
no, pa naj bo po vašem be', vada per la vostra

4. (izraža nejevoljo) beh, ecco:
no, pa imam che bel pasticcio, eccoci in un bel pasticcio

5. (izraža podkrepitev trditve) già, ecco:
no, seveda già, appunto

6. (v vezniški rabi) allora:
če bo tako, no, potem bo žalostno se andrà così, (allora) saranno guai

B) nò adv.

1. (izraža nejevoljo) su, suvvia, e:
daj mi no mir e lasciami in pace; suvvia, piantala

2. (izraža presenečenje) to':
glej ga no, si že tu to', sei già qui

Nobelova nagrada ženski spol der Nobelpreis
Nobelova nagrada za mir der Friedensnobelpreis
dobitnik Nobelove nagrade der Nobelpreisträger

Nobelova nagrada stalna zveza
(nagrada za izjemne dosežke) ▸ Nobel-díj

nôčen nightly; night(-); nocturnal

nôčni bombni napad vojska aeronavtika night air raid
nôčni bombnik aeronavtika night bomber
nôčni čas night time
v nôčnem času at night
nôčna čepica nightcap
nôčni čuvaj night watchman
nôčno delo night work, pogovorno nights
nôčni klub (lokal, bar) nightclub, ZDA night spot, žargon honkytonk
nôčni lovec vojska aeronavtika night fighter (airplane)
nôčno pristajanje aeronavtika night landing
nôčni napad vojska night attack, night raid
nôčni obhod vojska nightly round
nôčni mir the peace of the night
nôčna izmena, nôčni posad night shift
nôčna mizica bedside table, night table
nôčna omarica nightstand
nôčna posoda chamber pot, pogovorno po, (za podkladanje) bedpan, arhaično night vase
nôčni polet aeronavtika night flight
nôčni zračni promet night air traffic
nôčna letalska poštna služba night airmail service
nôčna priatojbina night rate
nôčna ptica (ki dolgo bedi, dela) night owl, (ki ponočuje) night bird
nôčna predstava night performance
nôčni obisk a nightly (ali nocturnal) visit
nôčna služba night duty, pogovorno nights
nôčna straža night watch, vigil
nôčna (kurja) slepota night blindness, nyctalopia
nôčna srajca (ženska) nightdress, nightgown, pogovorno nightie, ZDA night robe, (moška) nightshirt
nôčna svetilka night-light, nightlamp
nôčna tarifa night tariff, night rates
nôčna vaja vojska night exercise
nôčni vlak night train
nôčna ura night hour
pozne nôčne ure small hours pl
nôčni vzlet aeronavtika night takeoff
nôčni vratar night porter
nôčni zrak night air
nôčno zavetišče night shelter
nôčno življenje night life

ob predlog:

1. kje: an (steni, mizi, hiši an der Wand, am Tisch, am Haus); (vzdolž) entlang (ob potoku den Bach entlang); kam: an (steno, mizo, hišo an die Wand, an den Tisch, an das/ans Haus)

2. kdaj: um (ob petih um fünf Uhr); zu (ob vsaki uri zu jeder Stunde)
ob ponedeljkih/torkih … montags/dienstags …

3. (okoli) ovijati se: um

4. (pri) bei (tej temi bei diesem Thema, njegovem obisku/tej priliki bei seinem Besuch, bei dieser Gelegenheit); (če bo) bei (ob lepem vremenu bei schönem Wetter)

5. (kljub) bei (ob vsej previdnosti bei aller Vorsicht, ob manjši porabi več X bei weniger Verbrauch mehr X)

6.
biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen)
priti ob kaj (etwas) verlieren
priti ob življenje ums Leben kommen, umkommen

7. (s pomočjo) an (berglah an Krücken)
sam ob sebi an sich

8. (po) tolči, razbijati: gegen (dež ob okna Regen gegen die Fenster)

9. (poleg) außer, neben

10.
… ob naletu Aufprall- (hitrost die Aufprallgeschwindigkeit)

obli|ti (-jem) oblivati

1. s čim: begießen

2. teči čez laufen über

3. neprijeten občutek: überrieseln
mrzlo/vroče obliti kalt/heiß überrieseln
kurja polt: überlaufen (koga oblije kurja polt eine Gänsehaut überläuft jemanden)
zona me je oblila ein Kälteschauer lief mir den Rücken hinab

obliva|ti (-m) obliti

1. gießen über, begießen, übergießen

2. voda stezo: bespülen, morje deželo: umspülen, valovi obalo: überspülen

3. kri, znoj: überströmen

4. neprijeten občutek: überlaufen (zona ein Frösteln), überrieseln (vroče/hladno heiß und kalt)
mrzlo (me) obliva po hrbtu es läuft (mir) kalt über den Rücken