Franja

frizbi samostalnik
(igralni rekvizit) ▸ frizbi

gobelet [gɔblɛ] masculin čaša, kupa

gobelet à dés kupica za metanje kocke

hammer¹ [hǽmə] samostalnik
kladivo, bat; petelin na puški; kladivce v zvonu, kladivce v klavirju
anatomija nakovalce, slušna koščica

to be down s.o. like a hammer biti s kom zelo strog
to come (ali go) under the hammer priti pod stečaj, biti prodan na dražbi
hammer and tongs z vso močjo, silovito
to be (ali go) at it hammer and tongs močno se prepirati, živeti v napetem ozračju
šport throwing the hammer metanje kladiva
knight of the hammer kovač

kȁmēn -ena m, mest. na kamènu kamen: kuća od -a kamnitna hiša; tesani kamen; vodenički kamen mlinski kamen; kamen stanac kamen samotnjak; kamen kotlovac; dragi kamen; bubrežni, bešični kamen; nagrobni kamen; asfaltni kamen; vinski kamen; položiti kamen temeljac; nije ostao kamen na kamenu; srce od -a; bacati, hitati -e; tucati kamen; baciti se -om na koga zmerjati koga, napasti koga; ćutati kao kamen molčati kot grob; kamen spoticanja = kamen smutnje kamen spotike; -a s ramena oblika ljudskega atletskega tekmovanja, metanje kamna

kládivo, kladívo marteau moški spol

kovaško kladivo marteau de forge(ron)
leseno kladivo maillet moški spol
pnevmatično kladivo marteau pneumatique
strojno kladivo marteau mécanique
zakovno kladivo marteau riveur, rivoir moški spol
srp in kladivo la faucille et le marteau
(šport) metanje kladiva lancement moški spol (ali lancer moški spol) du marteau
znajti se med kladivom in nakovalom être pris entre l'enclume et le marteau

kócka matematika cube; hexahedron; (igralna) dice sg in pl; arhaično die, pl dice

igralne kócke (pogovorno) bones, ivories
posodica za metanje kóck dice-box
sleparska kócka cogged dice, (obtežena) loaded dice
igranje s kócko, kockanje game of dice
briket v kóckah cubeshaped briquet(te)
premog v kóckah cobbles pl
sladkor v kóckah sugar cubes (ali lump sugar)
tlakovalna kócka paving stone
kócka je padla the die is cast
biti na kócki (figurativno) to be at stake
njegovo življenje je na kócki his life is at stake
staviti na kócko to stake
staviti (svoje) življenje na kócko to take one's life in one's hands, to stake (ali to risk) one's life on a throw of the dice, to dice with death
vse na kócko staviti to risk all; to go neck or nothing
igrati s kóckami, kockati to play dice
rezati v kócke to dice, to cut into small cubes

kópje lance ženski spol , javelot moški spol ; hampe ženski spol

(šport) metanje kopja lancement moški spol (ali lancer moški spol) du javelot

lacessō -ere -īvī (-iī) -ītum (intens. glag. lacere, prim. facessere: facere) „izvabljati“, od tod

1. (raz)dražiti, vzdražiti, izz(i)vati, poz(i)vati k čemu, na kaj, nagajati komu, nadlegovati, vznemiriti (vznemirjati), napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga, ne da(ja)ti komu miru; abs.: is … desinat lacessere Ter., vetus si poëta non lacessisset prior Ter., ad lacessendum C. na napad; večinoma z acc. personae ali pooseb. stvari: nihil supra deos lacesso (sc. precibus) H. za nič drugega ne nadlegujem (glušim) bogov, l. asperum tactu leonem (kakor lev srčni mož) H., capitaliter aliquem apud centumviros l. Plin. iun. tožiti koga na življenje in smrt = prizadevati si za smrtno obsodbo koga; v pass.: arma, quibus … possis … te ulcisci lacessitus Ci., quorum alter relictus, alter lacessitus occasionem sibi ad occupandam Asiam oblatam esse arbitratur Ci., Saguntini … nec lacessentes nec lacessiti per aliquot dies L.; zveze: lacessere aliquem ad aliquid, v pass.: a quo non modo impulsi sumus ad philosophiae scriptiones, verum etiam lacessiti Ci.; lacessere aliquem aliqua re: ut vi irritare ferroque lacessere fortissimum virum auderet Ci., l. aliquem maledictis Ci. ali dictis et carminibus ali iocis petulantibus Suet., Aeduos iniuriā C. sovražno ravnati s Hedučani, Teneros bello V. napasti, ferro regna V. z orožjem (vojsko) napasti, zavojščiti, occultis telis hostem Cu.; lacessere aliquem bello Ci., C., S., L. izz(i)vati koga z vojno = na vojno; tako tudi: mittit, qui nuntiarent, ne hostes proelio lacesserent C., l. aliquem voce V. k petju poz(i)vati koga, aliquem magno cratere Val. Fl. k popivanju, k popivki, podobno: l. aliquem scripto Ci. ep. prisiliti koga s svojim pismom k odgovoru, prim.: quibus epistulis sum equidem abs te lacessitus ad scribendum Ci. ep.; brez acc. personae: cursuque ictuque lacessunt (sc. se ali inter se) V. na tek in metanje kopja se pozivajo, primo lacessere iurgiis, deinde … L., l. ad pugnam primo obequitando castris provocandoque, postremo … L.; v pass.: nulla ipsi iniuriā lacessiti maiores nostri … cum Poenis bella gesserunt Ci., sicuti iniuriā lacessitus foret, in senatum venit S., doluere cruento (= invido) dente lacessiti H., apes solent lacessiri (gl. opombo spodaj) caeli novitate Col. = čebelam sprememba podnebja (kraja) navadno škodi; z acc. rei: lacessere aurīs, narīs, visum Lucr., manibusque lacessunt (sc. aurigae) pectora plausa cavis V. tepljajo (konja) po prsih hoteč ga spodbuditi, lacessere ventos ictibus V. (o biku) dražiti vetrove z dregljaji = z rogovi butati (pred pravim bojem) po zraku, fores … carceris acer nunc pede, nunc ipsā fronte lacessit equus O. izzivajoč bije (buta) … ob vrata, pelagus l. carinā H. upati si na morje (kljubovaje mu), smelo pluti po morju, ut nostrum insidiis caput lacessas Cat., spumā tunc astra lacessis Lucan. (o Nilu), acies … clamore lacessunt sidera Sil., campum lacessens (taurus) Stat.; v pass.: aeraque fulgent sole lacessita V. od sonca obsevana, v sončnem siju, vindemia pluviis et ventis lacessita Col. grozdje, ki ga je poškodovalo … , ioco lacessita matris suae pudicitia Val. Max. oškodovana (osumljena), pax lacessita T. (s)kaljen.

2. z acc. rei (izzivajoč) zače(nja)ti, sprožiti (sprožati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati): proelium C., pugnam V., L., ignota bella V., quis hoc ferrum (meton. = bellum) lacessere suasit? V., hos ego sermones lacessivi numquam Ci. ep., l. risum Q.

Opomba: Nenavaden inf. pr. pass. lacessīrī: Col., Ambr.

lībrīlis -e (lībra)

1. k tehtanju sodeč; od tod subst. lībrīle -is, n
a) tehtnica: Gell.
b) prečka ali grédeljnica pri tehtnici: P. F.

2. funten, (en) funt težek: fundae libriles C. prače za metanje funt težkih kamnov, tunica auro elavata … librilis Vop.; subst. lībrīlia -ium, n (sc. saxa) funt težki (funtni) kamni: P. F. (po novejših izdajah lībrilla).

martēllo

A) m

1. kladivo:
martello da falegname mizarsko kladivo
martello da muratore zidarsko kladivo
martello battifalce klepec
lavorare a martello obdelovati s kladivom (kovino)
lavorare di martello pren. natančno delati
sonare a martello biti plat zvona

2.
martello della campana kembelj
martello dell'uscio trkalo
martello forestale gozdno kladivo
martello pneumatico pnevmatično kladivo
martello del pianoforte glasba kladivce

3. anat. ušesno kladivce

4. šport kladivo:
lancio del martello metanje kladiva
martello da ghiaccio alpin. ledno kladivo
martello da roccia kladivo za skalo

5. bot. (bosso) pušpan (Buxus sempervirens)

B) agg.
pesce martello zool. kladvenica, jarem (Sphyrna zygaena)

massacre [-sakrə] masculin pokol, klanje (ljudi); pielivanje krvi, morija, masaker; razsekanje; razdejanje; figuré skazitev (gledališkega, glasbenega dela)

jeu masculin de massacre metanje (žog) v figure (na sejmu), stojnica za to igro
envoyer des soldats au massacre poslati vojake v klavnico, v gotovo smrt

met [ê] moški spol (-a …)

1. der Wurf; iz helikopterja: der Abwurf

2. šport der Wurf, začetni: Anwurf, iz outa: Einwurf, Outeinwurf; (metanje) das Werfen; (kazenski Strafwurf, v loku Bogenwurf, diska Diskuswurf, Diskuswerfen, iz skoka Sprungwurf, kladiva Hammerwerfen, Hammerwurf, kopja Speerwurf, Speerwerfen, na gol Torwurf, na koš Korbwurf, z mesta Standwurf, navzgor Hochwurf, napačen Fehlwurf, prosti Freiwurf, stranski Seitwurf)
dolžina meta die Wurfweite

mumble [məmbl]

1. samostalnik
mrmranje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
mrmrati, mlaskati (pri jedi)

ameriško mumble-the-peg metanje noža (otroška igra)

nóvec (kovanec) coin, coinage; hard money, hard cash

bakren nóvec copper
ponarejen nóvec bad (ali counterfeit) coin
glavna, sprednja stran nóvca head (of a coin), (pri žrebanju) heads
zadnja stran nóvca reverse (of a coin), (pri žrebanju) tails
kovnica nóvcev mint
metati nóvec (v zrak) za kaj to toss up for something, to toss for it
metanje nóva v zrak toss-up
vreči nóvec v zrak (pri stavi, žrebanju) to toss (ali spin) a coin

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide

pes|ek¹ [é] moški spol (-ka …) der Sand
grobi pes (gramoz) der Grobsand, der Splitt, der Schotter, die Beschotterung
grobi pesek s katranom der Rollsplitt
Sand- (filtrirni Filtersand, livarski Formsand, morski Seesand, za modele Modellsand, za posipavanje Streusand, rečni [Flußsand] Flusssand, sveži Grünsand)
geografija živi pes der Treibsand, die Wanderdüne
… peska Sand-
(kup der Sandhaufen, morje das Sandmeer, lovilnik der Sandfang, plast die Sandschicht, stroj za posipanje der Sandstreuer, Splittstreuer, vreča der Sandsack, vrsta die Sandart)
tehnika litje v pesek der [Sandguß] Sandguss
geografija nanašati/naplavljati pesek reka: aufschottern, aufsanden, ansanden
napolniti se s peskom geografija versanden
posuti s pesom gradbeništvo, arhitektura (be)schottern, (be)sanden, aufschottern, aufsanden
posut s peskom besandet
zaboj s peskom der Sandkasten
figurativno metati pesek v oči komu (jemandem) Sand in die Augen streuen
metanje peska v oči die Augenwischerei
tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken (wie der Vogel Strauß)
nečesa je kot peska wie Sand am Meer

scorpiō -ōnis, m ali scorpios in scorpius -iī, m (izpos. σκορπίων, σκόρπιος)

1. škorpijon: elatae metuendus acumine caudae scorpios O., scorpius exibit caudaque minabitur unca O., v obl. scorpio: CELS., PLIN.

2. metaf.
a) ozvezdje Škorpijon: Scorpios CI., V., PLIN., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcus Scorpios O., per tamen adversi gradieris cornua Tauri ... saevaque circuitu curvantem bracchia longo Scorpion O., Scorpio PETR.
b) škorpijon = metalnica, vojni stroj za metanje kamenja, puščic idr. izstrelkov; v obl. scorpius: SIS. AP. NON.; v obl. scorpio: S. AP. NON., AUCT. B. AFR., PLIN. idr., scorpionum maiorum minorumque ... ingens numerus L.; meton. metalo, metalni (izstrelilni) del take metalnice: scorpione ab latere dextro traiectus exanimatusque concidit ali ictu scorpionis exanimato alteri successit tertius C., scorpione icto, qui proximus eum forte steterat L.
c) morski škorpijon (Cottus scorpio LINN.), neka bodičasta morska riba: scorpio PLIN., PETR., scorpios O.
d) bot. škorpijonovec, škorpijonovka, škorpijonova trava (brnistra, žuka) (Spartium scorpius LINN.): scorpio herba PLIN.; sicer tudi tragos imenovani trnov grm, škorpijon: tragon et Asia fert sive scorpionem PLIN.
e) scorpio, škorpijon, neka mučilna naprava: ISID., ego autem caedam vos scorpionibus VULG.

turrīcula -ae, f (demin. turris)

1. stolpič, oblegovalna naprava: exibat autem in altum et supra medium tectum fastigium non minus cubita duo, et supra extollebatur turricula III tabulatorum Vitr., supra caput eorum, qui continebant arietem, conlocatum erat pluteum turriculae similitudine ornatum Vitr.

2. metaf. stolpič, votel, lesen, znotraj z gredicami opremljen stolpič ob igralni deski (imenovan tudi pyrgus, gr. πύργος), skozi katerega so metali v kockalniku (fritillus posodica za metanje kock, kockalnik, vrtelka) stresane kocke, ki so po omenjenih gredicah padale na igralno desko: Mart.

3. stolpič kot golobnjak: Pall.

ἀκόντισις, εως, ἡ ἀκοντισμός, ὁ (ἀκοντίζω) metanje kopij, kopjemet, boj s kopjem, streljanje.

ἀκοντιστύς, ύος, ἡ (ἀκοντίζω) ep. kopjemet, metanje kopja.