Franja

pomada ženski spol pomada, mazilo za lase; lasna rast

ponerse (ali usar) pomada namazati si lase s pomado

pyxinum -ī, n (gr. πύξινον) píksin = v zelenikovih (pušpanovih) puš(č)icah (dozah) hranjeno mazilo, puš(č)ično (dozno) mazilo: Cels.

rosa -ae, f (izpos. iz gr. ῥόδον, ῥοδέα roža, vrtnica, kar je izpos. iz staroiranskega *u̯r̥da-)

1. rožni grm, vrtnica, rožnik, roževec: Plin., Ambr. idr., flos rosae Cels. ali rosarum H., flores rosae H. ali rosarum Lucr., rosa Paesti bis florens V. roža damaščanka, roža iz Damaska, rosa laurea Ap. oleander, kalmija, turška vrba.

2. roža, vrtnica
a) kot cvetlica: Varr., H., T., Plin., Tib., Mart. idr., veris initium notabat, cum rosam viderat Ci., frutex rosae Col. rožni grm, plena rosarum atria O.; kolekt. rože, rožni venci: pulvinus rosā fartus Ci., in rosā dicere Ci. ali potare H. z rožami ovenčan ali na rožah ležeč = multā in rosā Sen. ph., vivere in aeternā rosā Mart. v večni slasti, prijetno (veselo) živeti = in rosā iacet Sen. ph.; preg.: rosa, ut dicitur, de spinis floruit Hier.
b) kot laskava, ljubkovalna beseda: mea rosa Pl. moja rož(ic)a.

3. meton. rožno mazilo, rožno olje: Cels.

sāpō -ōnis, m (iz *səib, prim. lat. sēbum loj; po PLIN. je beseda kelt., vendar je bila verjetno izposojena iz germ.) mílo pri Galcih, lasno mazilo, lasna krema (pomada): PLIN., MART.

schoenus -ī, m (tuj. σχοῖνος)

1. bot. ločje, loček, loč (čisto lat. iuncus), bič(je), biček, sita, sitje; njegovo dišečo vrsto (Andropogon schoenanthus LINN. (starejše) dišeča žuka) so dodajali v vino, da je dobilo poseben okus in vonj: CA., COL.

2. meton.
a) bičkovo (žukino) mazilo, mazilo iz dišečega bička (dišeče žuke), s katerim so se mazilile javne hotnice (vlačuge, prostitutke, kurbe; prim. schoeniculae): schoeno delibutae PL. (po nekaterih izdajah scoeno = coeno).
b) shójnos, α) grška dolžinska mera, s katero so premerjali osvojeno ozemlje in ga po njej razdeljevali med naseljence; potem tudi β) perzijska in γ) egiptovska dolžinska mera (približno kakih 30–60 stadijev): PLIN.

Sēplāsia -ae, f Seplázija, cesta (ulica) v Kapui, kjer so prodajali mazila in dišave: CI., VAL. MAX., AUS., fraus Seplasiae PLIN. v Seplaziji ponarejena mazila; v pl. obl. Sēplāsiae -ārum, f Seplázije: POMP. FR., VARR. AP. NON. in heterocl. Sēplāsia -ōrum, n Seplázija (Seplázije): VARR. AP. NON., MARC. Od tod subst.

1. sēplāsiārius -iī, m seplaziárij = trgovec s seplázijskim mazilom, mazilar, kramar (s seplazijskimi mazili): LAMP.

2. sēplāsium -iī, n seplázij = seplázijsko mazilo: PETR.

skvȁra ž ljudsko mazilo za lase: namazala kosu -om

tvȏr tvȍra m
1. delo, dejanje: od zbora do -a mnogo ima razgovora
2. dial. razžvrkljan beljak kot mazilo za rano

xērocollōrium -iī, n (tuj. ξηροκολλύριον) suho mazilo: Marc.

xēron -ī, n (tuj. ξηρόν) suho mazilo, prah (prašek, „štupa“) za posipavanje: Plin. Val.

Zinksalbe, die, Medizin cinkovo mazilo

бальзам m balzam, zdravilno mazilo

притирание n vtiranje, mazanje; lepotilno mazilo

affricō (adfricō) -āre -fricuī -fricātum (-frictum) drgniti ob kaj, natreti (natirati) kaj s čim; z dat.: vitiosum locum pecudes... arbori affricant Col., idem (anguis)... marathro herbae se adfricans Plin., si (anguium membrana) adfricetur, claritatem facit (oculorum) Plin. če se drgne ob oči, unguedo diu palmulis suis adfricata Ap. mazilo, s katerim si je dolgo natirala roke; pren.: alicui rubiginem suam aff. Sen. ph. koga okužiti s...

amāracus -ī, m f in amāracum -ī, n (gr. ἀμάρακος, -ον)

1. dišeči, mehkolistni majaron: V., Cat., Plin. Od tod adj. amāracinus 3 (ἀμαράκινος) majaronov, iz majarona: unguentum (oleum) Plin. majaronovo mazilo (olje) = subst. amāracinum -ī, n majaronovo olje, majaronova dišava, svinjam zelo zoprna: Lucr., Serv., Isid.; od tod preg.: nihil cum amaracino sui Gell. = kaj pomaga svinji dišava?

2. bot. „amarak“, menda materičnjak: Plin.

appiastrare

A) v. tr. (pres. appiastro) redko namazati:
appiastrare una pomata nanesti mazilo; prilepiti, zlepiti

B) ➞ appiastrarsi v. rifl. (pres. mi appiastro) prilepiti se, zlepiti se

bór² kemija boron

bórova kislina (vazelina) boric acid (vaseline)
bórovo mazilo boric ointment

borov² [ó] (-a, -o) kemija Bor- (kislina die Borsäure, voda Borwasser, mazilo die Borsalbe)

callifugo

A) m (pl. -ghi) farm. pripomoček zoper kurja očesa

B) agg.
pomata callifuga farm. mazilo zoper kurja očesa

cera ženski spol vosek; voščenka; ušesno maslo

cera para bigote, cera cosmética mazilo za brado
hacer de uno cera y pábilo oviti okrog prsta
llorar cera grenke solze točiti; delati se ganjenega
ser como una cera biti zelo mehek (občutljiv)