Franja

крапининка f pika, madež; (gov.) kaplja

пля́ма -и ж., mádež -a m., pácka -e ž., lísa -e ž.

пятно n madež, pega;
жёлтое п. (anat.) rumena pega;
родимое п. vrojeno znamenje (na koži)

ця́тка -и ж., mádež -a m., lísa -e ž., píka -e ž.

auréole [oreɔl] féminin sij, žar; sijaj, veličastje; žarni venec okoli Lune; svetniški sij na podobah ali kipih svetnikov; avreola; krožna sled, ki jo na papirju, na tkanini pusti madež po očiščenju

l'auréole du martyre mučenikova avreola, mučeniški venec

bleu [blö] masculin modrina, sinjina, modra barva; modrilo; moder madež; modrica, črnavka; trpko, slabo rdeče vino; (modra) delovna obleka; familier rekrut, vojak novinec

bleu de travail modra delovna obleka
bleu d'Auvergne kravji sir
bleu de Prusse železni cianid
petit bleu pnevmatična zalepka, brzojavka
poisson masculin au bleu v začinjeni vinski juhi kuhana riba
initier les bleus aux habitudes du lycée uvesti dijake novince v gimnazijske navade
passer au bleu (figuré) goljufivo izginiti (zlasti vsota denarja)
le caissier a fait passer au bleu plusieurs millions blagajnik je poneveril več milijonov
passer du linge au bleu modriti perilo
tirant sur le bleu ki vleče na modro (barvo), z modrim navdihom, modrikast
voir tout en bleu vse v rožni luči videti
n'y voir que du bleu ne točno vedeti, kaj se dogaja

brûlure [brülür] féminin opeklina, ožganost, palež; madež ali luknja, kjer je bila zažgana obleka

brûlures du premier, du deuxième, du troisième degré opeklina prve, druge, tretje stopnje
brûlures d'estomac (médecine) zgaga
se faire une brûlure à la main opeči se na roki

dēdecus -oris, n

1. nečast, sramota, sramotni madež: cum nec prodere visum dedecus auderet O. (o Midovih ušesih), nasi d. Ap. odrezan nos, propter dedecus adulescentiae filii nondum loquentis Iust., Antonii, nominis Romani probra atque dedecora Ci.; kot psovka = grdin, grdavs, grdoba: naturae d. Ph., aliquem purgamentum (za nesnago) dedecusque praedicare Petr., tu, vitae dedecus primum Ap.; večinoma abstr.: dedecori esse Pl., Ter., Corn., Plin. iun. v sramoto biti, ampla domus dedecori saepe domino fit Ci., libidinosis servire summa miseria est summo dedecore coniuncta Ci., homines omni dedecore infames Ci., d. concipere Ci. nakopati si, vitam per dedecus amittere S. sramotno, ob tantum dedecus amens V., grande ferunt unā cum damno dedecus H.

2. met. nečastno (sramotno) dejanje, sramota, pregreha, hudobija: d. admittere Ci., C., dedecora, quae aetas (mladost) ipsius pertulit Ci., per dedecora patrimonia amittere S., dedecorum pretiosus emptor H., dedecora militiae alicui obicere L. nečastno vedênje ob vojni, Iovis testatum d. O., postremo in scelera simul ac dedecora prorupit T. nagnusne hudobije

3. occ. (fil.) (= τὸ κακόν) nravno zlo, hudobija, pregreha: Ci. (De legibus I, 21, 55; Tuscul. disput. II, 5, 14).

descrédito moški spol izguba ugleda; sramoten madež

caer en descrédito ugled izgubiti, diskreditirati se
poner en descrédito diskreditirati, ob ugled spraviti

desdoro moški spol sramotni madež, sramota

deslustre moški spol nelesk; sramoten madež

desprestigio moški spol izguba ugleda, ponižanje; sramotni madež

estigma moški spol stigma, vžgano znamenje, sramotni madež, Kajnovo znamenje

Farbfleck, der, barvni madež

Fettfleck, der, mastni madež; Fettflecken, pl , Agronomie und Gartenbau mastna pegavost

frittēlla f

1. kulin. krap, miška, ocvrtek

2. masten madež:
una camicia piena di frittelle srajca, polna madežev

giallume m

1. kričeče rumena barva

2. rumen madež, lisa (na koži)

halation [hæléišən, hei-] samostalnik
fotografija svetlobni madež

Harzflecken, der, smolasti madež

īnfāmia -ae, f (īnfāmis)

1. slab glas, sramota: quos infamiae suae neque taedeat neque pudeat Ci., infamiā flagrare Ci., infamiam inferre Ci., ali movere L. povzročiti (povzročati), infamiam habere, sarcire C., infamiā aspergi N., infamiam capere Hirt., infamias subire T., infamiā operire aliquid Ci., infamiā urgeri Ci., infamiam potentia oppressit Cu., res est mihi infamiae Ter., in infamia esse Ter., inf. domestica Plin. iun., mendax H., turpis Iuv., infamiam discutere, refutare Suet., accedere in infamiam Pl., colligere Iust.; s subjektnim gen.: inf. C. Verris Ci., in cuius tu infamiam ea contulisti Ci., hominum Pl., unius Sen. ph.; z eksplikativnim gen.: mihi superbiae crudelitatisque infamiam inussisset Ci., inf. duarum legionum C. zaradi dveh legij, totus ordo urgetur infamiā iudiciorum Ci., pecuniae Vell. zaradi pohlepnosti.

2. meton. konkr. sramota, sramotni madež, nečast: Cacus ... infamia silvae O., Scylla ... infamia saecli O.