Franja

swear^*2 [swɛ́ə] prehodni glagol
prisegati (kaj), s prisego potrditi, priseči (na kaj); položiti prisego; zapriseči (koga)
neprehodni glagol
priseči, izjaviti pod prisego; zatrjevati; zakleti se; preklinjati, zmerjati (at koga)

sworn enemies zakleti sovražniki
sworn friends prijatelji na življenje in smrt, pobratimi
to swear a charge against s.o. s prisego koga obtožiti
to swear a crime against s.o. s prisego koga zločina obtožiti
to swear s.o. to (secrecy) s prisego koga obvezati k (tajnosti)
I can swear to the man lahko prisežem, da je to on
to swear falsely, to swear a false oath po krivem priseči
to swear friendship priseči prijateljslvo
I swear to God that... prisegam pri bogu, da...
to swear it s prisego to potrditi
to swear an oath priseči
to swear a solemn oath slovesno priseči, obljubiti
he swore at me for getting in his way ozmerjal me je, češ da sem mu napoti
to swear obedience (revenge) priseči pokorščino (maščevanje)
he swears by the quality of his goods prisega, da je njegovo blago dobro
to swear like a lord (like a trooper) preklinjati ko Turek
have you sworn the witness? ste zaprisegli pričo?

urgeō in urgueō -ēre, ursī (indoev. baza *u̯r̥gh- ali *u̯u̯r̥g- ali *u̯reg-, stiskati, riniti, tiščati, suvati, pehati, gnati, zasledovati; prim. lit. várgas sila, beda, got. wrikan preganjati, zasledovati, wraks zasledovalec, -wargs volk, izobčenec, sl. vrag, stvnem. rāhha maščevanje = nem. Rache, stvnem. rëhhan kaznovati, maščevati se = nem. rächen maščevati se)

1. abs. pritisniti (pritiskati), navaliti (navaljevati): maiore vi hostes urgebant S., globus virûm urget V., hinc Pallas instat et urget V.; intr.: urgent ad litora fluctus V. rinejo; pesn.: altum (acc. po skladu krajevnih imen) urgere H. držati se širokega morja, držati se odprtega morja, osta(ja)ti na odprtem morju; pren.: urgenti fato incumbere V. pospeševati bližajočo se pogubo (pogibel), pars in fossas urgente ruinā volvitur V. v padanju drug drugega s seboj dreveč.

2. trans. potisniti (potiskati), riniti, poriniti (porivati), gnati, pognati (poganjati), tlačiti, potlačiti, stlačiti: pedem pede fervidus urget V., Eurus trīs (sc. naves) in Syrtīs urget V., in iecur urget acūs O., urgetur (sc. unda) veniente prior urgetque priorem O., pisces urgere angusto catino H., reperti, qui saxo super urgerent (sc. terram) V., onus urget Pl. breme teži, urgere vocem ultra vires Q. glas gnati čez njegove moči (zmožnosti), glas presiliti (preobremeniti, preutruditi), u. orationem Q. ognjeno, strastno govoriti, equum Val. Fl., aetherias currus ad arces Stat.; med.: (putat) urgeri volucrum ad litora nubem V. da rine, da se žene; pass.: fama est Enceladi corpus urgeri (Aetnae) mole V. da Enkeladovo truplo tlači (pokriva) gmota (gore Etna), da leži Enkeladovo truplo pod gmoto (gore Etna).

3. metaf.
a) abs. pritiskati, naganjati, priganjati: etiam atque etiam insto atque urgeo Ci., urge, insta, perfice Ci. ep., urget eadem fortuna, quae coepit Ci.; trans. stisniti (stiskati) koga, pritisniti (pritiskati) na koga, trdo prije(ma)ti, (s)pestiti, nadlegovati: aquila urget rostro luctantem (sc. draconem) V., urgere homines iacentes inhumanum est Ci., quaestiones urgent Milonem Ci.; urgeri z gen. criminis biti (ob)dolžen (obdolževan), biti (ob)tožen (obtoževan) česa: quia male administratae provinciae aliorumque criminum urgebatur T.; (o stiski) zaradi prevelike bližine utesniti (utesnjevati): quam (sc. vallem) urget utrimque latus V., urbem urbe aliā premere atque urgere Ci., quā vicinia Persidis urget V., urgeris turbā circum te stante H.; pesn.: oculos stupor urget inertīs V. je obvzela, je prevzela, urget diem nox H. odrine (odriva), prežene (preganja), Quintilium perpetuus sopor urget H. tišči (obvzema, zajema) večno spanje, olli oculos ferreus urget somnus V. trdno spanje zatiska oči; (v vojaškem pomenu) hudo (mučno, silovito) napasti (napadati), navaliti (navaljevati) na koga: locum variis adsultibus urget V., instat Epiro, urget Oricum Ci., mortali urgemur ab hoste V.; (o abstr.) težiti, vznemiriti (vznemirjati), nadlegovati, mučiti, begati, mešati, trapiti, gnjaviti: Cels., Fl. idr., quod te urget scelus? Pl., quem morbus urget H., eas amor urguet habendi V. ne da (pusti) jim oddiha, famulas laboribus urgent O., eum invidia cum metu urget S., populus militiā atque inopiā urgebatur S., urgeri fame S., fatis, poenis V., vitiis H., urgens malum, urgens senectus Ci.
b) (z vprašanji, prošnjami idr.) tiščati v koga, pritisniti (pritiskati) na koga, koga spraviti (spravljati) v stisko, nadlegovati, navirati koga, siliti v koga, izsiljevati koga, napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga, nagnati (naganjati) koga, prignati (priganjati) koga, (pri)siliti koga ipd.: nimis urgeo Ci., urgere interrogando Ci., urget praesentia Turni V., urgent rustice sane; negant enim posse et in eo perstant Ci., urgere accusatorem Ci., iussis ingentibus urguet (sc. nos) Apollo V., totus ordo improbitate paucorum urgetur Ci., nec ille armis solum, sed etiam decretis nostris urgendus est Ci., urgue et … infla sermonibus utrem H. obsipaj … s pohvalnimi besedami, cur patrem non urserit ad exsolutionem Dig., nihil urget (sc. me, te) Ci. nič se ne mudi; z inf.: rursus urgemus etiam de ipsorum somniorum retractatu quibus anima iactatur exprimere Tert.; occ. stanovitno (vztrajno) trditi, stati na čem, vztrajati pri čem, poudariti (poudarjati) kaj, ne odstopiti (odstopati) od česa: urgetis hominum esse istam culpam, non deorum Ci., ut eundem locum diutius urgeam Ci., ius Crassus urgebat Ci.
c) marljivo se pečati (baviti) s čim, marljivo se ukvarjati s čim, marljivo izdelovati kaj, marljivo obdelovati kaj, prizadevno se lotiti (lotevati) česa, trdno držati se česa, osta(ja)ti pri čem, vztrajati pri čem, ne odstopiti (odstopati) od česa, ne popustiti (popuščati) pri čem ipd.: opus O., Tib., iter O. spodbujati, priganjati k … , veste, quam … urgebam V. ki sem jo marljivo tkala, urges arva H. trudoma obdeluješ, semper flebilibus modis urges Mysten H. neprestano žaluješ za … , urgere occasionem Ci. marljivo se oprijeti priložnosti, marljivo izkoristiti priložnost, forum Ci. veliko se ukvarjati z zadevami na Forumu, propositum H.; z inf.: urges maris summovere litora H. marljivo si prizadevaš, trudiš se; z ACI: abrumpi dissimulationem urgebat T. je silil k temu, da … ; ne prior officio quisquam respondeat, urge H. podvizaj se. — Od tod adj. pt. pr. urgēns -entis silen, nujen, pritiskajoč, urgénten: urgentior causa Tert., urgentior actio Aug., urgentiores differentiae Cael., urgentissima ratio Cod. I., urgentissimae occupationes; subst.
a) urgentia -ium, n silna nujnost, huda nuja: urgentia bellorum subire Iul. Val.;
b) urgentiōra -um, n zdravila, ki bolj ženejo: Cael. — Adv. urgenter nujno: Cypr., Aug.

vindex -icis, m, f (beseda etim. ni natančno pojasnjena; morda iz *veni [*vini] in dicere; veni [vini] najbrž sor. z irskim fine velika družina (rodovina), sorodstvo, pleme, fin-gal morilec člana rodovine, s starogalskim Veni-carus svoje rodovine vreden, s stvnem. wini rodovinski, prijatelj; *veni-dic-s [*vini-dic-s] bi bil torej tisti, „ki pred sodnikom pove, da je kdo „pripadnik njegovega rodu“ in ga lahko brani kot porok ali „tisti, ki zahteva prisoditev kake stvari kot rodbinske lasti“, ali „tisti, ki napove krvno maščevanje“, tj. da bo njegov rod krvavo maščeval kako storjeno mu krivico; prim. lat. vindicō [vendicō], vindiciae in venus eris)

1. kdor kje posega vmes, odločevalec: dignus vindice nodus H. zaplet, vreden, da ga kdo (kak bog) razreši.

2. tisti (tista), ki zahteva kako pravico, tisti (tista), ki vzame koga v zaščito, porok (porokinja), garant (garantinja), branitelj (braniteljica), zaščitnik (zaščitnica), zavetnik (zavetnica), rešitelj (rešiteljica), osvoboditelj (osvoboditeljica): Pl., Sen. tr., Cl., Dig. idr., vindex ab eo, quod vindicat, quo minus is, qui prensus est, ab aliquo teneatur Fest., assiduo vindex adsiduus esto proletario civi, quoi quis volet vindex esto Tab. XII ap. Gell., Milo vindex vestrae libertatis Ci., habet sane populus tabellam quasi vindicem libertatis Ci., vindex aeris alieni Ci. zaščitnik upnikov, maiestatis imperii L., regni Iust., periculi L. rešitelj iz revščine, iniuriae L. branitelj zoper krivico, vindex ultorque parentis O., timuere dei pro vindice terrae (= pro Hercule) O., vindice decepto O. prekanivši (ukanivši) čuvarja zlata (zmaja); kot adj. = braneč kaj, potegujoč se za kaj: vox una vindex libertatis L., vindicibus pacatus viribus orbis O. od braneče moči (Herkulove).

3. kaznovalec (kaznovalka), maščevalec (maščevalka), starejše osvetnik (osvetnica): te vindicem coniurationis vis esse Ci., custos ac vindex cupiditatum Ci., carcer vindex nefariorum Ci., Furiae deae … vindices facinorum et scelerum Ci., tu debita vindex huc ades Stat. (o Tizifoni), iniuriae L. preprečevalec; occ.: vindex rerum capitalium S. izvrševalec kazni v kazenskih pravdah, rabelj, krvnik; pren.: honori posterorum tuorum ut vindex fieres Pl. da postaneš tako rekoč rabelj časti … = da omadežuješ čast … ; kot adj. = maščujoč, maščevalen, kaznujoč, kaznovalen: vindice flammā everti penates O., facta virûm multantes vindice poenā, Eumenides Cat. — Kot nom. propr. C. Iūlius Vindex Gáj Júlij Víndeks iz knežjega rodu Akvitancev, propretor v severni Galiji v času cesarja Nerona, zoper katerega se je dvignil l. 67 po Kr.: T.

vœu [vö] masculin želja; voščilo; zaobljuba

carte féminin de vœux voščilnica
vœux pluriel de bonne année novoletne čestitke
vœu monastique samostanska zaobljuba
faire vœu zaobljubiti se; resno, trdno skleniti
faire vœu de se venger priseči maščevanje
faire, former des vœux pour quelqu'un želeti komu vse najboljše
faire des vœux pour le succès voščiti uspeh
satisfaire au vœu de la loi zadostiti zakonu
tous mes vœux! vso srečo želim!

ἀλάστωρ, ορος ἀλάστορος 2 poet. 1. ki zahteva maščevanje, maščevalen, duh maščevalec; grdin, mučitelj, neprijatelj; βουκόλων ἀλάστορα groza, strah. 2. a) adi. brezbožen, zločinski, grozovit; b) subst. ὁ hudodelec, zločinec. 3. ἀλάστορος osveto zahtevajoč ali želeč, maščevalen.

ἄμῡνα, ἡ (ἀμύνω) bramba, odvračanje (odbijanje), osveta, maščevanje.

ἀράομαι, ion. ἀρέομαι d. m. (ἀρά), [fut. ἀρᾱ́σομαι, aor. ἠρᾱσάμην, pf. med. in pass. ἤρᾱμαι, adi. verb. ἀρᾱτός, ion. ep.: fut ἀρήσομαι, ep. cj. aor. ἀρησόμεθα] 1. molim h komu (ali) koga τινί. 2. želim, zahtevam z inf., obljubljam (Il. 23, 144); (po)kličem (na maščevanje) Ἐρινῦς. 3. ion. in poet. preklinjam, želim komu kaj (hudega).

ἐκδίκησις, εως, ἡ kazen, osveta, maščevanje, ἐκδίκησιν δίδωμί τινι kaznujem koga NT.

Ἐρῑνῡ́ς, ύος, ἡ [acc. pl. Ἐρινῦς, ep. -νύας] 1. Erinija, boginja, ki maščuje krivice. 2. kot appellat: a) prokletstvo, kletev, maščevanje, kazen, Λαίου prokletstvo, ki je na Laiju; b) zlo, propast, pogin, φρενῶν zaslepljenost; c) proklet, poguben človek, διδύμαν ἑλοῦσ' Ἐρινύν dvojno prokletstvo, (Klitajmnestro in Ajgista).

μνησικακέω (μνήμων, κακόν) pomljiv sem, spominjam se prizadete krivice, mislim na maščevanje, ne pozabim, ne odpustim τινί, τινός, πρός τινα; z nikalnico: odpuščam, pomilostim.

νέμεσις, εως, ἡ [ion. ιος, ep. dat. νεμέσσι] 1. pravična nejevolja, zamera, srd, graja, jeza bogov, božja sodba, kazen, maščevanje. 2. vzrok nejevolje ali graje, sramota, οὐ νέμεσις ni zameriti, ni grajati, νέμεσις ἔπεστι greh je, ne sme se, νέμεσις γάρ greh bi bil. 3. strah pred grajo ali sramoto, čut za poštenje. 4. Νέμεσις, ἡ boginja osvete.

ὄπις, ιδος, ἡ ep. ion. [acc. ὄπιν, ὄπιδα] 1. ozir, uvaževanje, boječnost, spoštovanje, strah, ἔχω ὄπιν τινός oziram se na kaj, bojim se koga. 2. božja sodba, kazen, maščevanje θεῶν.

παλίρ-ρυτος 2 παλίρ-ροος 2, skrč. παλίρρους (ῥέω) poet. nazaj tekoč, αἷμα na novo (v maščevanje) prelita kri.

ποινή, ἡ, dor. -νά ep. ion. poet. [Et. iz qwoinā, slov. cěna, kor. qwei-, kazniti, lat. poena, izpos. iz gršk.] 1. a) odkupnina, odškodnina (za prelito kri), krvni denar; b) plačilo, darilo. 2. a) maščevanje, krvna osveta, kazen, globa; b) pokora, zadostitev, sprava, poravnava.

τῑμωρία, ἡ, ion. -ίη (τιμωρέω) 1. maščevanje, osveta, zadoščenje, kazen, kaznovanje, muka. 2. pomoč, podpora, rešitev.

τίσις, εως, ἡ (τίνω) 1. nadomestitev, kazen, pokora, maščevanje, osveta; τίσιν δίδωμι trpim kazen; αἱ Τίσιες boginje osvete. 2. povračilo, zadostilo, plačilo.

τιτός 3 (τίνω) ep. povrnjen, poplačan, ἔργα τιτά maščevanje, osveta, povračilo.

гнушаться mrziti;
великая души гнушается мщением veliki duši se gnusi maščevanje

камень m kamen; nagrobnik; težko čustvo;
камни pl. (med.) kamni;
адский к. kameri za izžiganje ran;,
к. преткновения kamen spotike;
об этом камии вопиют to je vnebovpijoče;
держать камень за пазухой на, против кого pripravljati maščevanje komu