-
rejetable [rəžətabl] adjectif ki se mora odkloniti
-
remployable [rɑ̃plwajabl] adjectif ponovno (u)poraben; ki se mora uporabiti
-
repeatable [ripí:təbl] pridevnik
ki se more ali mora ponoviti
-
reportable [ripɔ́:təbl] pridevnik
ki se more ali mora poročati (javiti, prijaviti)
-
residentiary [rezidénšəri]
1. samostalnik
(stalni) stanovalec; oseba, ki stanuje v svojem službenem kraju; duhovnik, ki mora bivati v kraju svojega službovanja
2. prislov
bivajoč, naseljen; bivajoč v svojem službenem kraju
canon residentiary kanonik, ki mora bivati v kraju svojega službovanja
-
retainable [ritéinəbl] pridevnik
ki se more ali mora zadržati; sprejemljiv
-
reversion [rivə́:šən] samostalnik
vrnitev v prvotno stanje, v staro navado (zlasti biologija vračanje k prvotnemu tipu, atavizem)
ponovna spreobrnitev; vsota, ki se mora izplačati po smrti kake osebe (zlasti življenjsko zavarovanje); nekaj, do česar ima kdo pravico ali kar pričakuje, da bo podedoval
-
revertible [rivə́:təbl] pridevnik
pravno ki se more ali mora vrniti prejšnjemu lastniku ali njegovim dedičem; povraten, pripaden
-
reviewable [rivjú:əbl] pridevnik
ki se more ali mora kritizirati (pregledati, oceniti, pravno spodbijati z revizijo)
-
ringer2 [ríŋə] samostalnik
obroč(ek), ki se meče in mora pasti na klin; lisica, ki teka v krogu, ko jo lovijo
mineralogija železen vzvod
-
robídničen (-čna -o) adj. di mora
-
robídov (-a -o) adj. di rovo; di mora
-
sabbatarian [sæbətɛ́əriən]
1. pridevnik
cerkev sabatarijanski; ki se nanaša na sabat ali na tiste, ki se strogo drže sabata
2. samostalnik
cerkev strog spoštovalec sabata, sabatarijanec; kdor praznuje soboto kot dan počitka; član krščanske sekte, ki smatra, da se sedmi dan v tednu mora praznovati kot dan počitka; sabatist
-
satisfiable [sǽtisfaiəbl] pridevnik
ki se more zadovoljiti; komur (čemur) se more ali mora ugoditi
-
squaw-man množina squaw-men [skwɔ́:mən] samostalnik
Neindijanec, ki se oženi z Indijanko; Indijanec, ki mora opravljati ženska dela
-
stainable [stéinəbl] pridevnik
ki se da ali se mora (po)barvati
-
steuerpflichtig ki mora plačati davek; obdavčljiv
-
stīpendiārius 3 (stīpendium)
1. davku (davkom, dajatvam) zavezan, davčno (dajatveno) (za)vezan, ki mora plačevati dajatev (dajatve), davkom (dajatvam) podvržen, davčen, dajatven: Auct. b. Afr., Plin., Fl. idr., civitas C., L., provincia (naspr. vectigalis) Ci., L., Aeduos sibi … stipendiarios factos C. Hedučane (Edue) da je prisilil, da so mu plačevali davek, vectigalem et stipendiariam Italiam Africae facere L. Italijo prisiliti, da plačuje carino in davek Afriki, vectigal, quod stipendiarium dicitur Ci. za vsako leto določena dajatev (davščina, dača); kot subst. m. pl. davkoplačniki, davkoplačevalci, davčni (dajatveni) zavezanci: socii stipendiariique populi Romani Ci., stipendiarii Aeduorum C.
2. (kot voj. t.t.) za mezdo služeč, mezdo prejemajoč, mezden, plačan: cohortes Auct. b. Afr., postquam (sc. Romani) stipendiarii facti sunt L. odkar služijo za mezdo, milites, tirones Veg.
-
surestarie [sürɛstari] féminin, marine čas, kolikor je ladja bila zadržana zaradi nakladanja ali razkladanja preko določenega časa; odškodnina, ki jo mora za to zamudo plačati najemnik ladje lastniku ladje
-
toward1 [tóuəd] pridevnik (towardly prislov)
ki je v teku, ki se mora zgoditi
zastarelo prihajajoč, bližnji
zastarelo pripravljen, voljan, poslušen; obetaven
work is toward delo je v teku