Franja

orderly [ɔ́:dəli]

1. pridevnik
reden, pravilen, metodičen, urejen
figurativno miren, poslušen, lepega vedenja
vojska dežuren

2. samostalnik
vojska ordonanc, vojaški kurir, dežurni častnik v vojaški bolnišnici, bolničar
britanska angleščina cestni pometač

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

pacato agg. umirjen, miren

pacato miren, pokoren

pacific [pəsífik] pridevnik (pacifically prislov)
miroljuben, miren; pomirjevalen

Pacific pacifiški
the Pacific Islands pacifiški otoki
the Pacific (Ocean) Tihi ocean
Pacific States tihomorske države v ZDA (Washington, Oregon, California)

pacifico agg. (m pl. -ci)

1. miroljuben, miren

2. pren. nesporen, sam po sebi razumljiv:
è pacifico che nesporno je, da

pacífico miroljuben, miren

el (Océano) Pacífico Tihi ocean

pāci-ficus 3 (pāx in facere) mir ustvarjajoč, mir sklepajoč, mirilen, pomirjajoč, miren, umirjen: persona Ci., Ianus Mart., mores Cl., hodie pacificus, crastinā die litigosus Ambr., scribit in suis illis, ut ille vult pacificis, ut ego sentio mordacissimis litteris, quod numquam a me laesus sit Hier. — Adv. pācificē mirilno, mirno: Vulg., Aug., Cypr.

pacifique [pasifik] adjectif miroljuben; miren

Pacifique masculin, océan masculin Pacifique Tihi ocean
utilisation féminin pacifique de l'énergie nucléaire uporaba jedrske energije v miroljubne namene

pacione

A) m (f -na) miroljubna oseba, dobričina

B) agg. miren

pacioso agg. nareč. miren, miroljuben

pācō -āre -āvī -ātum (pāx) umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati): Amanum Ci., Erymanthi nemora V.; metaf.: dolorem animi aestūs Cl.; occ. evfem. podvreči, podjarmiti (podjarmljati), (u)krotiti: omnem Galliam Germaniamque C., hostem O.; pesn.: pacantur vomere silvae H. (iz)krčiti, obdelo(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. pācātus 3 umirjen, pomirjen, miren: ager male pacatus Ci., civitas male pacata Ci., provincia pacatissima Ci., nequitia pacata Ci., rex pacatus, quietus Ci., oratio pacatior (naspr. pugnacior) Ci., pacatissimae gentes Ci., pacatissimae Syriae gazae Ci., ne notā quidem ullā pacatus an hostis sit discerni ac iudicari potest Ci., quod insigne pacatorum esse consuerat C., pacatissima et quietissima pars C., pacatus orbis V., pacatum mare O., H. varno pred razbojniki, očiščeno razbojnikov, nec hospitale quicquam pacatumve satis prius auditum, quam Massiliam venere L., pacatius arvum subeant O., pacatius ingressi iter Sen. ph., res hilaris ac pacata Sen. ph., compositus et pacatus animus Sen. rh., omnia divina scripta inter se pacata consistunt Aug.; z dat.: tali viro pacatus est Ci. miren (v odnosu) do takega moža; subst. pācātum -ī, n in pl. pācāta -ōrum, n mirno ozemlje, mirna = prijateljska dežela: sine commeatu vagi milites in pacato, in hostico errent L., ex pacatis praedas agebant S., qui medius inter pacata et hostilia fluit, Danuvius ac Rhenus Sen. ph., pacatiora vitae Amm. — Adv. pācātē mirno, umirjeno, v miru: itaque ex turpissima lite in risum diffusi pacatius ad reliqua secessimus Petr.; v komp.: Aug.; v superl.: pacatissime et commodissime Aug.

paisible [pɛzibl] adjectif miroljuben; miren, tih

sommeil masculin paisible mirno spanje
passer une nuit paisible prebiti mirno noč

pando kriv, ukrivljen; miren

páşnic -ă (-i, -e) adj. miren, miroljuben

passionless [pǽšənlis] pridevnik (passionlessly prislov)
brezstrasten, miren, hladen

patient, e [pasjɑ̃, t] adjectif potrpežljiv; miren; vztrajen; neutruden

un malade patient potrpežljiv bolnik
un patient travail vztrajno delo; masculin pacient, bolnik, trpin

peaceable [pí:səbl] pridevnik (peaceably prislov)
miroljuben, miren, tih; v miru (ne v vojni)

peaceful [pí:sful] pridevnik (peacefully prislov)
miroljuben, miren, tih

peinard, e [pɛnar, d] adjectif, populaire miren

père masculin peinard miren človek (ki ljubi mir)