Franja

od (krajevno) de , (časovno) de, desde, a partir de ; (vzrok) de, por

od Ljubljane do Zagreba de (ali desde) Ljubljana hasta (ali a) Zagreb
od mesta do mesta de ciudad en ciudad
od časa do časa de tiempo en tiempo
od danes naprej desde hoy, de hoy en adelante, a partir de hoy
od zdaj naprej desde ahora, de ahora en adelante
od torka do petka de martes a viernes, desde el martes hasta el viernes
odprto od 9-ih do 12-ih abierto de nueve a doce
od mladosti desde la juventud
od zgoraj navzdol de arriba abajo
eden od nas uno de nosotros
spremljan od svoje družine acompañado de su familia
od (s strani) mojega prijatelja de (parte de) mi amigo
kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
jokati od veselja llorar de gozo
ločiti se eden od drugega separarse (uno de otro)
posloviti se od svojih despedirse de los suyos
pozdravite ga od mene! ¡salúdele de mi parte!
prihajam od očeta vengo de casa de mi padre
umreti od žeje morir de sed
zboleti od tolikega dela ponerse enfermo de tanto trabajar

painter² [péintə] samostalnik
navtika vrv za privezovanje čolna

to cut the painter ločiti se, osamosvojiti se; sleng izginiti
to cut s.o.'s painter poslati koga stran, prekrižati komu račune
to let go the painter hrabro udariti

particulariser [-ze] verbe transitif podrobno razložiti; natančno navesti, specificirati; razlikovati po posebnostih; individualizirati; juridique omejiti na en primer

se particulariser ločiti se, razlikovati se od drugih

prèkinuti -nēm
I.
1. prekiniti, pretrgati, ustaviti: prekinuti vezu, električnu struju, lanac, razgovor, govornika, istragu, sjednicu, s kim odnose
2. prekinuti dinar, paru pomiriti se, spraviti se v krvni osveti; prekinuti štap nad kim prelomiti palico nad kom, obsoditi (na smrt): sud prekide nad optuženim štap i on bude obješen; prekinuti pas ločiti se od žene
II. prekinuti se
1. prekiniti se, pretrgati se: žica na violini prekinula se
2. prekinuti se dah zapreti sapo: Bakonji se prekide dah i noge mu počeše klecati; prekinuti se živ močno se prestrašiti
3. počiti: prekinuti se od smijeha
4. dobiti kilo: prekinuti se od napornog rada

rārus 3 (indoev. kor. *er(H)-, *reH- ločiti (se), biti rahel, negost, redek, biti prostoren; prim. skr. r̥tḗ brez, razen, gr. ἀραιός tenek, šibek, ἀραίωμα vrzel, ἐρῆμος, at. ἔρημος sam, samoten, lat. rēte, sl. redek, lit. ardýti cepiti, ločiti, rẽtas tenek (tanek), razprostranjen, got. arwjō zastonj)

1. negost, redek, rahel, tenek (tenak, tanek) (naspr. densus, spissus, creber): Q., Col., Lucr., Cels. idr., (sc. humus) densa magis Cereri, rara (rahla) Lyaeo (sc. favet) V., terra rara (prhka), rarissima V., rara retia V., H. redke = z velikimi zankami, velikozankaste, petljate, tunica O. tanka, cribrum O. redko, pecten O. redkozob, redek, rariores silvae T. redkejši, iuventus H. iztrebljena, rara umbra V. redka.

2. metaf.
a) redek = daleč narazen (vsaksebi) se nahajajoč, posamezen, poedin, redko (po)sejan, raztresen, razpršen, tu pa (in) tam (sem ter tja) se nahajajoč, samoter(en) (naspr. densus, confertus, continuus): Hirt., Plin. idr., rari fontes aquarum Cu., arbores rarae N., voces V., rari ignes L. le tu in tam, foramina terrae Lucr., coma O., capillus Suet., racemi V., tela O.; pogosto (zlasti pesn.) v adv. pomenu: apparent rari nantes V. tu in tam, Oceanus raris navibus aditur T. ladje le redkokdaj zaidejo v Ocean, manat rara meas lacrima per genas H. samotno (skrivaj) se prikrade; kot voj. t.t.: milites rari dispersique pugnant C. posamič, posamezno, razpršeno (naspr. confertus, constipatus), numquam conferti, sed rari magnisque intervallis proeliantur C., ordines L. (ra)zredčene, acies Front.
b) redek, redko se nahajajoč: Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., rarum alibi animal Cu., honores olim fuerunt rari, nunc effusi V., (sc. decemviri) rari aditūs (gen.) L. redko dostopni, raris ac prope nullis portibus C., raras per vias populus T. le malo ljudi po cestah, rara vulgaribus anteponere Ci.; predik.: coetūs rarus adibat O., Caesar rarus egressu T. redko gre ven, redko gre z doma; od tod
c) occ. redek po svoji kakovosti = redko (tako zelo) lep (krasen), nenavaden, izvrsten, odličen, sijajen, krasen, izboren, izbran, izreden: corpus rarae magnitudinis Cu., puella Pr., rarā quidem facie, sed rarior arte canendi O., vestis Cat., avis H., artis opus rarae Tib., uxor rarissimi exempli Q. vzorna, (v)zgledna. — Adv.

1. rārē
a) (prostorsko) redko, poredkoma, na redko, ne na gosto, (daleč) narazen, tu in tam, sem ter tja, raztreseno, razpršeno: Varr., Vitr., Gell., conserere Col., rarius terere Col., rarius contextus saccus Col., rarissime disserere ali ponere Col.
b) metaf. (časovno) redko, redkokdaj, (le) včasih, (le) sem in tja, (zgolj) občasno (naspr. saepe): Pl., Corn.

2. rārenter (star. obl.) redko(kdaj), le včasih: Ca., Pomp. fr., Nov. fr., Varr. ap. Gell., Gell., Ap., Macr., venire L. Andr., rarenter gemitum conatur trahens Enn. fr., edepol voluntas homini rarenter venit Caecil., videre Caecil.

3. abl. n rārō (naspr. saepe) redko, (po)redkoma, redkokdaj, malokdaj, le včasih: Pl., Q., Plin. idr., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime Ci., quod si rarius fiet Ci., rarius elucere Ci. (naspr. densius), rarissime accidere Col., non affari nisi rarissime Suet.

razi|ti se (-dem se) razhajati se [auseinandergehen] auseinander gehen, [auseinanderkommen] auseinander kommen, (ločiti se) sich trennen; (razgubiti se) sich verziehen

razvézati to loose, to untie, to undo, to unbind; to dissolve; (ločiti) to divorce; (vozel) to unknot, (vrv) to unravel

vino mu je razvezalo jezik arhaično his tongue was loosed (ali became loosened) by wine, pogovorno he talked freely under the influence
razvézati vrv to undo a rope
razvézati vozel to untie a knot
razvézati se to come undone
razvézati se (ločiti se v zakonu) to get a divorce
dati se razvézati od to obtain a divorce from
razvézati se od moža (od žene) to divorce one's husband (one's wife)

re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

I.

1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti. —

II.

1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

3. metaf.
a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si). —

III.

1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. — Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv. -ē

1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

2. metaf.
a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.

repudium -iī, n (repudiāre; iz re in pēs ali re in pudet; prim. pēs in pudēre) odstop, odstopitev, odstopanje od česa, odpoved čemu, česa, opustitev, zavržba česa, occ. razveza zaroke, ločitev zakona, odslovitev zakonskega partnerja, razporoka (s formulo: res tuas tibi habeto): Icti., post dictum repudium adhuc infensus T. ko je bila izrečena ločitev (zakona), alicui repudium remittere Pl., Luc., L. epit., Sen. rh., Suet. ali alicui repudium renuntiare Pl., Ter. ali alicui repudium mittere Paul. odpovedati (razdreti) zaroko ali zakon, poslati razvezno pismo (ločitveni list), repudium scribere Ter. pis(me)no naznaniti ločitev, Olympiada repudio dimittere Iust. ločiti se od Olimpiade, repudium inter uxorem et virum intercessit Val. Max.

Opomba: Repudium je ločitev, ki jo zahteva samo mož, divortium „razhod“ pa je rezultat dogovora obeh zaročencev ali poročencev.

segregar iz-, raz-, od-ločiti

segregarse raziti se, ločiti se

separar ločiti, razdružiti, razdvojiti; izločiti; razvezati (zakon); odrezati

separar a alg. de su empleo koga odstaviti s službenega mesta
separarse ločiti se
separarse de una casa (trg) izstopiti iz tvrdke
separarse del servicio (voj) zapustiti vojaško službo

séparer [separe] verbe transitif ločiti (de, d'avec od); narazen dati, razdvojiti, razdružiti, oddeliti; technique demontirati, chimie izločiti

se séparer ločiti se, iti narazen, raziti se
séparer le bon grain d'avec le mauvais, séparer le bon grain de l'ivraie (figuré) ločiti zrno od plevela
se séparer de corps et de biens ločiti se (v zakonu, zakonca)
ils se sont séparés bons amis ločili so se kot dobri prijatelji
le cortège se sépara sprevod se je razšel

stô stòla m
1. miza: sto za izvlačenje; crtaći sto risalna miza; operacioni sto; operacijska miza: pisaći sto pisalna miza; krojački sto; biljarski sto; dućanski sto; sto za serviranje, za cvijeće, za glačanje rublja; iznijeti jelo na sto postaviti jed na mizo; donositi odluke za zelenim stolom sprejemati odločitve za zeleno mizo; sjedjeti, sjediti za stolom; raspravljati za okruglim stolom; sto je postavljen miza je pogrnjena; pasti pod sto; svaliti koga pod sto spraviti koga pod mizo; razdvojiti, razstaviti se od stola i kreveta ločiti se od mize in postelje
2. sodišče: banski sto zgod. visoko sodišče na Hrvaškem, ki mu je predsedoval ban; Stol sedmorice zgod. najvišje kasacijsko sodišče v Jugoslaviji

trennen ločiti, Begriffe, voneinander: ločevati; ein Wort: deliti; (unterbechen) eine Verbindung, Wege usw.: prekiniti; eine Naht: parati, razparati; den Kopf vom Körper: odrezati, odsekati; Technik Chemie ločiti; Technik (schneiden) rezati, razrezati; sich trennen ločiti se (von od) , raziti se (von z) ; die Spreu vom Weizen trennen vejati, figurativ ločiti zrno od pleve

unterscheiden (nach po) razločevati (sich se); ločiti, ločevati; voneinander unterscheiden ločevati med ... in ...; sich unterscheiden ločiti se, razlikovati se

žel|eti [é] (-im)

1. komu kaj wünschen (na skrivaj heimlich wünschen, od srca vom Herzen wünschen, vse dobro alles Gute wünschen, srečo Glück wunschen)
želeti dobro komu es gut meinen mit (jemandem)
želeti zlo/slabo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
želeti vse najslabše/naj ga hudič vzame (jemandem) die Pest an den Hals wünschen
želti komu, da bi ga hudič pobral (jemanden) ins Pfefferland wünschen

2. (voščiti) wünschen (vse najboljše alles Gute wünschen, srečo Glück wünschen), herabwünschen auf
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
pri pozdravih: želeti dober večer/lahko noč/dobro jutro/dober dan guten Abend/gute Nacht/guten Morgen/guten Tag wünschen
želeti prijeten počitek/dober tek/ hitro okrevanje/prijetno potovanje angenehme Ruhe/guten Appetit/gute Besserung/eine gute Reise wünschen

3. (pričakovati) wünschen (garancije gewisse Garantien, da se držimo predpisov [daß] dass man sich an die Vorschriften hält)
nekdo želi govoriti z vami es wünscht Sie jemand zu sprechen
če/kot želite wie Sie wünschen
kaj želite was wünschen Sie, v gostinskem lokalu: was darf es sein

4. (biti voljan) -willig sein (izseliti se auswanderungswillig, ločiti se scheidungswillig)

žêna (zakonska, soproga) wife, pl wives, humoristično better half; (soproga) spouse, mate, consort; (ženska) woman, pl women

brez žêne wifeless
poročena žêna married woman
moja bodoča žêna my wife-tobe
ločena žêna divorced woman, divorcee
kraljeva žêna queen consort
zakonita žêna lawful wedded wife
nezakonita žêna mistress
žêne pl women, wives; (lepi spol) the fair sex, womankind
moja žêna my wife, (bolj formalno) Mrs. X., pogovorno my old lady, my old woman, the missis (ali missus), (londonsko narečje) my old dutch
svetska žêna woman of the world
žêna s preteklostjo woman with a past
mož nezveste žêne (rogonosec) cuckold
biti komu dobra žêna to make someone a good wife
dati za žêno to give in marriage
žêna drži moža pod copato the husband is henpecked
ločiti se od žêne to divorce one's wife
vzeti za žêno to marry, to take in marriage

žìvot -òta m
1. življenje: prirodni, obiteljski, naučni, znanstveni, državni, goli, duševni, javni, kulturni, biljni, porodični, zagrobni, vječni, večni život; borba na život i smrt; život mu visi o koncu, o niti; lišiti koga -a vzeti komu življenje; oduzeti sebi život vzeči si življenje; staviti, metnuti život na kocku; stupiti u život; biti na pragu -a; tako mi -a! kakor sem resnično živ!; pokloni mi život na megdanu podari mi življenje, če v dvoboju s teboj zmagam; rastaviti se sa -om ločiti se od življenja; za njegova -a ko je še on živel; ogorčiti kome život zagreniti komu življenje; sposoban za život; staviti život na kocku; radi se o -u gre za življenje; osiguranje -a; za mene nema više -a; sprovesti zakon u život dati zakonu veljavo; zakon je sproveden u život zakon je začel veljati; stupiti u javni život stopiti v javnost
2. život: obuhvatiti koga oko -a
3. življenjepis: Život svetoga Simeuna; Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih

замыкаться, замкнуться zakleniti se; zapreti se (sam vase);
з. в себе ločiti se od sveta, družbe