Franja

podnasloviti glagol
1. (dati delu ime) ▸ alcímmel ellátOkroglo mizo so podnaslovili Vpliv reforme na študente. ▸ A kerekasztal-beszélgetés alcíme: A reform hatása a hallgatókra.
Francoski avotor je knjigo podnaslovil: Knjiga o branju. ▸ A francia szerzők a könyvet a Könyv az olvasásról alcímmel látták el.

2. (o prevodu) ▸ feliratoz
V vsem tem času se je zgodilo veliko filmov. Nekaj sem jih prevedla, še več samo podnaslovila. ▸ Ez alatt az idő alatt számos film keletkezett. Néhányat lefordítottam, a többségét viszont csak feliratoztam.
Nagrajeni film na stroške evropskega parlamenta podnaslovijo v vseh 23 jezikov EU. ▸ A díjazott filmet az EU mind a 23 nyelvén feliratozzák az Európai Parlament költségén.

3. (dodati oznako) ▸ titulál
Bernhard je dramo podnaslovil kot komedijo o nemški duši. ▸ Bernhard a drámát a német lélekről szóló komédiának nevezte.
Mikeln je svoje gledališko besedilo podnaslovil kot ljudsko igro v treh dejanjih. ▸ Mikeln a színházi szövegét háromfelvonásos népszínműnek titulálta.

po naključju stalna zveza
(nepričakovano; nenačrtovano) ▸ véletlenül
Moški in ženska, ki sta si usojena, se vedno srečata po naključju. ▸ A férfi és a nő, akiket egymásnak teremtett a sors, mindig véletlenül találkoznak.
V 19. stoletju so po naključju odkrili, da je to ljudsko zdravilo učinkovito sredstvo proti kašlju. ▸ A 19. században véletlenül felfedezték, hogy ez a népi gyógyszer hatékonyan csillapítja a köhögést.

popévka chanson ženski spol , air moški spol , chansonnette ženski spol

poulična popevka chanson des rues, ritournelle ženski spol, familiarno rengaine ženski spol
modna popevka chanson à la mode (ali à la vogue)
polglasno si peti popevko, ki je v modi fredonner un air à la mode
žvižgati ljudsko popevko siffler un air populaire

populaire [pɔpülɛr] adjectif ljudski; popularen, priljubljen; masculin, vieilli ljudstvo; féminin cenen prostor (na hipodromih, stadionih ipd.)

chanson féminin, démocratie féminin, front masculin, gouvernement masculin, insurrection féminin, république féminin, art masculin populaire ljudska pesem, demokracija, fronta, vlada, vstaja, republika, umetnost
bal masculin populaire ljudsko rajanje
soupe féminin populaire brezplačna juha za reveže
traditions féminin pluriel populaires ljudske tradicije
se rendre populaire postati priljubljen med ljudstvom

population [-sjɔ̃] féminin prebivalstvo

population active, à charge aktivno (ki opravlja kako službo ali delo), neaktivno (pasivno) prebivalstvo
population autochtone prvotno prebivalstvo, pranaseljenci, domačini
population de la campagne, des villes (ali: urbaine) podeželsko, mestno prebivalstvo
population civile civilno prebivalstvo
population ouvrière delavstvo
populations laborieuses delovno ljudstvo
population scolaire število (vseh) učencev, študentov itd.
accroissement masculin de la population naraščanje prebivalstva
excédent masculin de population presežek prebivalstva
recensement masculin, dénombrement masculin (de la population) ljudsko štetje
excès masculin de population preobljudenost

predstavništv|o srednji spol (-a …) die Vertretung
ljudsko predstavništvo die Volksvertretung
diplomatsko predstavništvo die diplomatische Vertretung, die Legation, die Mission

predstávništvo représentation ženski spol , agence ženski spol , (podružnica) succursale ženski spol

diplomatsko, konzularno predstavništvo représentation diplomatique, consulaire
ljudsko, narodno predstavništvo représentation du peuple, nationale

pripeljáti (-péljem)

A) perf.

1. portare:
pripeljati potnike, tovore portare passeggeri, carichi

2. intr. arrivare, giungere; ekst. sboccare:
na postajo je pripeljal vlak il treno è arrivato alla stazione
ljudsko nezadovoljstvo je pripeljalo do ostrih demonstracij il malcontento popolare sboccò in violente dimostrazioni

3. portare, condurre:
pripeljati učence na ogled muzeja portare gli scolari a visitare il museo
pripeljati v revščino condurre alla miseria
pripeljati v brezupen položaj portare in una situazione senza via d'uscita

4.
pripeljati jo (klofuto) mollare un ceffone

B) pripeljáti se (-péljem se) perf. refl. arrivare, venire:
pripeljati se z avtobusom, z vlakom venire con la corriera, in treno

ràj, rájanje danza f (ali baile m) en rueda; corro m

ljudsko rajanje baile popular

rájanje ronde ženski spol , danse ženski spol (en rond)

ljudsko rajanje bal moški spol populaire

réjouissance [režwisɑ̃s] féminin radost, veselje; veselo slavje; vieilli kost, ki jo mesar doda mesu, odtehtanemu za kupca

réjouissances pluriel publiques ljudsko slavje, zabava

remède [rəmɛd] masculin zdravilno sredstvo, zdravilo, lek; pomoček

sans remède neozdravljiv
remède de cheval (figuré) močno, brutalno zdravilo
remède de bonne femme domače, ljudsko zdravilo
remède efficace, pour toutes sortes de maux uspešno zdravilo, za vse vrste bolezni
remède contre l'amour (familier) stara in grda ženska
recette féminin d'un remède recept za zdravilo
il y a remède à cela temu se da pomagati
il y a remède à tout, hors à la mort (proverbe) zoper smrt ni zdravila
administrer, prendre un remède dati, vzeti zdravilo
prescrire, donner un remède predpisati, dati zdravilo
porter remède à quelque chose odpomoči čemu
le remède est pire que le mal (figuré) zdravilo je hujše kot bolezen
aux grands maux, les grands remèdes za hude bolezni so potrebna močna zdravila

représentation [rəprezɑ̃tasjɔ̃] féminin predstavljanje, zastopanje, reprozentacija; nadomeščanje; juridique, politique, commerce zastopstvo, predstavništvo; théâtre predstava; predstavitev, prikazovanje, prikaz; položaju ali stanu primeren videz, nastop; reprezentanca

par représentation de sa mère v zastopstvu svoje matere
représentation cinématographique filmska predstava
représentation diplomatique, consulaire diplomatsko, konzularno predstavništvo (auprès de pri)
représentation exelusive (commerce) izključno zastopstvo
représentation juridique pravno zastopstvo
représentation de music-hall varietejska predstava
représentation du peuple, nationale ljudsko, narodno predstavništvo
première représentation d'une pièce prva predstava, premiera gledališke predstave
représentation de gala, en matinée, en soirée gala, matinejska, večerna predstava
allocation féminin pour les frais de représentation doklada za reprezentančne stroške
faire de la représentation opravljati poklic trgovskega potnika

républicain, e [repüblikɛ̃, ɛn] adjectif republikanski; masculin, féminin republikanec, -nka

calendrier masculin républicain republikanski koledar
constitution féminin républicaine republikanska ustava
mouvement masculin républicain populaire (M. R. P.) ljudsko republikansko gibanje
parti masculin républicain republikanska stranka (v ZDA)

róčen manual; hand(-); (spreten) handy, skilful

róčno delo handiwork, manual work, (žensko) needlework, (fino) fancywork; (v šoli) manual training; (obrt) handicraft
narodno, ljudsko róčno delo handicrafts pl
ti čevlji so róčno delo these shoes are handmade
róčen je pri delu he is a good hand at

rōrārius -iī, m, nav. pl. rōrāriī -ōrum, m (sc. milites) (iz *rōrāre dirjati, sor. z gr. ἐρωέω tečem, derem, hitim, ἐρωή zagon, naval, nem. rasen hiteti, divjati; rōrāriī torej = divjajoči, hiteči, naskakujoči; izpeljava besede iz lat. rōs rosa velja za ljudsko etim.) rorárij(c)i = streljávkarji, spopádniki, práskarji, praskáči, naskočniki, naskočna četa, vrsta mladih, neizkušenih, lahkooboroženih vojakov, ki so bili v bojni razporeditvi nav. razpostavljeni za triarij(c)i in so vedno prvi napadli sovražnika (s pračami) in se potem takoj zopet umaknili za triarij(c)e: Varr., L., Fest., Non.; sg.: Luc. ap. Non.

rōstrum -ī, n (rōdere)

1. glodalo, kljun pri perutnini, rilec, gobec, smrček itd. pri drugih živalih: L., Varr., Plin. idr., avium corneum rostrum Ci., (sc. canis) extento rostro O., rostrum aduncum O. veprov rilec, veprov čekan (okel), rostrum suis Ci., rostrum aprum V.; v zaničlj. pomenu ali v prijateljskem pogovoru tudi o človeških ustih gobec, (grda) usta, jezik, kljun: Pl., Petr.

2. metaf. o vsem, kar je rilčasto in s konico štrli iz česa
a) (kriva) konica (ost) α) vinogradniškega noža (vínjaka, vínjeka): Col. β) pluga: Plin. γ) svetilke, svečnika: Plin.
b) ladijski rilec (nos), ladijski kljun na sprednjem delu bojnih ladij, namenjen za odbijanje in prebijanje (prevrtanje) sovražnih ladij: C., Auct. b. Alx., V., Sil., Sen. ph. idr., navis rostro percussa N., regiae naves ferire rostro hostem non poterant L.

3. meton.
a) (pesn.) sprednji del ladje, prvi ladijski rt, ladijski gobec: V.
b) pl. rōstra (Rōstra) -ōrum, n govorniški oder (govoríšče, govórnica, besednica) na rimskem Forumu, okrašen s kljuni ladij, ki so jih Rimljani zajeli med latinsko vojno v bitki pri Anciju l. 338, pa tudi prostor okoli njega: Varr., L., T. idr., escendere in rostra Ci., descendere de rostris Ci., contionari conantem de rostris deducere C.; pesn.: rostra forumque optare Lucan. želeti ljudsko zborovanje = želeti mir, rostra movere Lucan. = tam (ondi) zbrano ljudstvo, a rostris H., Sen. ph., frigidus a Rostris manat per compita rumor H. od Foruma sem.

rumeur [rümœr] féminin hrup; mrmranje, splošen nemir, razburjenje; (večinoma pluriel) govorice, govoričenje

rumeur publique ljudski glas, ljudsko mnenje
rumeur de mécontentement mrmranje nezadovoljstva
selon certaines rumeurs, les impôts seront augmentés po nekaterih govoricah bodo davke povišali
violente rumeur silovit hrup

sboccare

A) v. intr. (pres. sbocco)

1. izlivati se; izvirati

2. priti ven, peljati:
la strada sbocca in piazza ulica pelje na trg

3. prihajati

4. pren. končati se (s), pripeljati (do):
il malcontento popolare sboccò in violente dimostrazioni ljudsko nezadovoljstvo je pripeljalo do ostrih demonstracij

B) v. tr.

1. delno izliti

2. odbiti vrat (posodi ipd.)

sincērus 3 (obstajajo tri razlage izvora: 1. sor. z gr. ἀκήρατος čist, nepokvarjen; 2. iz besedne zveze „sine cera“ brez voska (mišljen je čisti med brez voska; prim. sincerum, purum sine fuco et simplex est, ut mel sine cera Don.; verjetno gre za ljudsko etim.); 3. iz *sem-c(r)ēros (prim. semel, similis in prōcērus) enotne rasti ali bistva)

1. čist, čeden, brezmadežen: sincerum nisi est vas H., aqua Sen. ph., lux sincerior Ap., ex amphora quod est sincerissimum effluit Sen. ph., sincerissimus nitor, vestitus Gell.

2. occ.
a) brezmadežen = nepoškodovan, zdrav: tergum Pl. brez rdečih marog (od udarcev), corium sincerissumum Pl. čisto brez rdečih marog, porci Pl. brez iker, sincerum integrumque conserves Ci. ep., membra Lucr., pars O. zdravi, corpusculum sincerius Gell.
b) nebarvan, ne(p)obarvan, nenalepotičen, nenaličen, nenašminkan: genae O.; metaf.: omnia fucata et simulata a sinceris atque veris secernere Ci.
c) čist, pristen, naraven, pravi, nepokvarjen, neskažen, nepotvorjen, nepopačen, starejše nasében: lac, vinum Col., crocum, adeps Plin.; metaf. pristen, pravi: verus et sincerus Stoicus Gell., libri bonae atque sincerae vetustatis Gell.

3. metaf.
a) brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, neokrnjen, neizprijen, čist: iudicium Ci., quod solum in civitate sincerum sanctumque restat Ci., animus, opiniones, vir Sen. ph., baca sincerae Minervae O. deviške, gratia sermonis Attici Q., fama Gell.
b) samočist, samoroden, avtohton, nepomešan, čist, prost (brez) tujih primesi (sestavin), sam: gens, populus T., nobilitatem sinceram servare L., sincerum equestre proelium L. zgolj konjeniška bitka, voluptas O. ne(s)kaljena, gaudium L. ne(s)kaljeno, sincerius gaudium Iust., sincera axungia Plin.
c) odkritosrčen, pošten, iskren, pravičen: in oraculis Delphicis aliquid non sinceri fuisse Ci., nihil sincerā fide cum Romanis agere L., caritas, concordia, natura T., rerum gestarum scriptor sincerus Ci. nepristranski, tako tudi scriptor sincerissimus Gell. — Adv.

1. sincērē
a) dobro, prav: satin ego oculis utilitatem obtineo sincere an parum? Pl.
b) odkritosrčno, od (iz) srca, pošteno, brez hinavščine, brez zvijačnosti, brez lokávosti (lokávstva, lokávščine): sincere sonunt Enn. fr., dicere Ter., Cat., loqui Ci. ep., pronuntiare Ci. ep., C., agere Atticus in Ci. ep., provincias administrare Val. Max.; komp. sincērius: Gell.; superl. sincērissimē: Aug.

2. sincēriter = sincērē b): Aug., sinceriter loqui, percipere Gell., praedia comparasse Cod. I.

3. adv. acc. sg. n sincērum = sincērē: non sincerum sonere Lucr. ne čisto.