Franja

poule [pul] féminin

1. kokoš, kura; familier, figuré miška, mucka, ljubica, metresa; familier dekle, ženska

2. sport igra; runda; vložek pri igri; grupa moštev (rugby)

bouillon masculin de poule kokošja juha
chair féminin de poule kurja polt
mère féminin poule (figuré) mati, ki zelo skrbi za svoje otroke
poule de bruyère divja kokoš
petite poule de bruyère ruševčeva samica
poule d'eau vodna kokoš
poule d'élevage réjna kokoš
poule d'essai poskusna dirka triletnih konj
poule faisane fazanka
poule finale (sport) finale, finalno tekmovanje
poule bonne pondeuse, bonne couveuse dobra kokoš nesnica
poule d'Inde pura, purica
poule mouillée, cœur masculin de poule mevža, strahopetec, šleva
poule de neige severna kokoš, snežka
poule sauvage pegatka
avoir la chair de poule imeti kurjo polt, trepetati od strahu
quand les poules auront des dents (figuré) nikoli
être comme une poule qui a trouvé un couteau (figuré) biti zelo začuden, zelo v zadregi
se coucher, se lever comme (ali avec) les poules zgodaj iti spat, zgodaj vsta(ja)ti
faire un cul de poule zaviti usta, namrdniti se
mener les poules pisser zapravljati (svoj) čas
tuer la poule pour avoir l'œuf iz lakomnosti ali nepotrpežljivosti uničiti vir pomembnega dobička
tuer la poule aux œufs d'or uničiti si vir dobička, dober vir materialnih sredstev
qui naît poule aime à gratter (proverbe) prirojenih lastnosti se ne moreš odvaditi, otresti

poulette [pulɛt] féminin kokoška, piška; figuré ljubica; familier dekle, mladenka, mlada ženska

sauce féminin à la poulette omaka iz rumenjaka, masla in kisa

preciosa ženski spol gizdalinka, precioza; ljubica, srček

puella -ae, f (fem. k puellus, demin. k puer)

1. deklica, dekle, devojka, devojčica (naspr. virgo provectior): Pl., Ter., Ci., H. idr., pueri innuptaeque puellae sacra canunt V.; adj.: ea (sc. vilica) iuvenis esse debet, i.e. non nimium puella Col. ne premlada.

2. occ.
a) hči, hčerka: Danai puellae H.
b) ljubica, ljubljenka: Pr., mendax, cara H., blanda O., puellam sequetur amans O.; šalj. o psički: Mart.
c) mlada ženska ali žena: T., Plin. iun., Stat., Ap., Gell., Iust. idr., pogosto O. (npr. o Lukreciji, Penelopi, Medeji, Fajdri, Sapfo, Omfali), laborantes utero puellae H. mlade otročnice (porodnice).

querida ženski spol ljubica

rica ženski spol bogatašinja; domače srček, ljubica

Schätzchen, das, Kosewort: srček, ljubček, ljubica

scortum -ī, n (sorod. s corium, cortex, careō)

1. koža, usnje: pellem non solum antiqui dicebant scortum VARR., Herculis scortum TERT. Herkulova levja koža (levína).

2. klas. le metaf. ženska ali moški, ki nastavlja svojo „kožo“ (= svoje telo) = ženska ali moška kurba, kurbir, vlačuga, vlačugar, podržalka, podržalec, blodnica, blodnik, hotnica, hotnik, nastavljalka, nastavljač, predklas. in pesn. tudi ljubica: PL., TER., TIT. AP. NON., H., TIB., PETR., FEST., P. F. idr., quodsi in vino et alea comissationes solum et scorta quaererent CI., scortum vulgare CI., scortum transfugarum unius L., virile scortum AUR.; s pron. m.: scortum ne quis in proscaenio sedet PL.; kot psovka za zajedavca: iuventus nomen indidit Scorto mihi PL.

smȕgurica ž dial.
1. ženska male rasti, male postave
2. ljubica: reci koja je ta tvoja smugurica

soror -ōris, f (iz indoev. *su̯esōr (refl. deblo *su̯e-); prim. skr. svásar- = sl. sestra = lit. sesuõ = got. swistar = stvnem. swester = nem. Schwester)

1. sestra: Enn. idr., Aeneas matri Eumenidum magnaeque sorori (Zemlji kot sestri Noči) ense ferit V.; v pl. sorores = Musae: Pr.; = Parcae: O., Cat., Mart.; = Danaides (50 Danajevih hčera): O., Pr., doctae sorores O., Tib. ali novem sorores O. = Musae, tristes sorores Tib. ali sorores tres H., O. (prim.: de tribus (sc. sororibus) una soror Pr.) ali triplices sorores O. = Parcae, crinitae angue sorores O. ali vipereae sorores O. ali sorores nocte genitae O. = Furiae; o živalih: sororem libentius etiam quam matrem equa comitatur Plin.

2. v širšem pomenu = soror patruelis bratranka, sestričn(ic)a: Ci. ep., o soror, o coniunx (Devkalion o Piri) O.

3. metaf.
a) kot ljubkovalna beseda sestr(ic)a = ljubljenka, ljubica, prijateljica, (so)družica, tovarišica (pri igrah): mearum vidistis si quam hic errantem forte sororem V., Acca soror V., sive sibi coniunx sive futura soror Tib., fratrem te vocat et soror vocatur Mart., quare non habeat quaeris, uxorem? habet sororem Mart., me vel sororem vel famulam voca (pravi Fajdra Hipolitu) Sen. tr.
b) sestra = sosužnja: Tert.
c) sestrinsko mesto: soror civitas Tert. (o Utiki).
d) (o podobnih ali povezanih stvareh) sestra oz. (v sl.) brat: soror dextrae (= levica) Pl., fessae succedit laeva sorori V. (Moret.), abiunctae paulo ante comae mea fata sorores lugebant Cat. bratje odstriženih las = ostali lasje, sopore caryotarum sorores Plin., iunctae nos sibi venimus sorores Mart., sorores veritatis Tert.; preg.: bonae mentis soror est paupertas Petr.

stuprum -ī, n (indoev. baza *(s)teu̯-p- tolči, suvati, biti [bijem], udarjati; prim. skr. t ó pati, tupáti, túmpati, tumpáti, pra-stumpati sune, suva, gr. τύπτω bijem, udarjam, τύπος udar(ec), τύ(μ)πανον ročni boben, lat. tundō in najbrž tudi stupeō, sl. teptati, let. staũpe konjske stopinje, stvnem. stupf, stopfo, stopfa pika, nem. Staupe)

1. sramota: cum stupro redire ad suos populares, magnum stuprum populo fieri per gentes Naev. ap. Fest.

2.
a) posilstvo, posiljenje, oskrumba, oskrunitev, (o)skrunjenje, onečastitev, onečaščenje, zloraba, zlorabljanje: auctor stupri O., stuprum alicui (feminae) inferre ali offerre Ci. (o)skruniti, onečastiti (onečaščati) žensko, stupra virginum matronarumque L., rapere ad stuprum virgines matronasque S. ap. Non., virgines ad stuprum diripere Iust., aliquam cogere pati stuprum Sen. Rh. kako žensko posiliti, uxor stuprum pati coacta Val. Max. posiljena, stuprum saevi passa tyranni Sen. tr., raptus ac stupra Sen. ph., inicere stupra puberibus Aur., puerorum stupra Arn.; o živalih: caper stupro matrem supervenit Col.
b) sploh nečistovanje (nečistost), vlačuganje, vlačugarstvo, kurbanje, kurbarstvo, kurbarija, nezakonsko spolno občevanje, nezakonsko priležništvo, konkubinat, prešuštvo, prešuštvovanje, ljubimkanje; starejše ljubovanje, sramodejstvo (naspr. pudicitia): Acc. fr., Pl., Val. Max., Ci., Iust., stuprum admittere cum aliquo Ter., puellaribus annis (sc. Agrippina) stuprum cum M. Lepido … admiserat T., hinc pudicitia, illinc stuprum Ci., cum sorore germana nefarium stuprum fecisse Ci., in domesticis est germanitatis stupris volutatus Ci., stupri consuetudinem facere cum sororibus Suet., erat ei cum Fulvia … stupri vetus consuetudo S., sumptus stupro corporis tolerare S., matronae stupri damnatae L., stuprum pati nolle L., nullis polluitur casta domus stupris H., feminae incestis stupris fumant tot urbes Sen. tr.; meton. ljubica, ljubimka: una Clytaemestrae stuprum portat Pr.

sub-nuba -ae, f (sub in nūbere) priležnica, konkubina, tekmica, ljubica, metresa: lecti nostri O.

suc-cuba -ae, f (sub in cubāre) priležnica, konkubina, ljubica (= cinaedus): Prud.; metaf. tekmica, spodlezovalka (izpodlezovalka): puellam velut aemulam tori succubamque suspicari Ap., meae formae succubam … diligit Ap.

suc-cubōnea (sub-cubōnea) -ae, f (sub in cubāre) priležnica, konkubina, ljubica: contemplari ancillas, quam arbitrer illarum subcuboneam esse Tit. ap. Non.

sultana ženski spol sultanka; ljudsko ljubica

Süße¹, die, sladkost, sladkoba; für eine Frau: ljubica, srček

sweet² [swi:t] samostalnik
kar je sladko; sladek okus, sladkost; slaščica, bonbon; sladek poobedek, sladke jedi; sladkano vino
figurativno sladkosti; prijeten vonj, parfum, dišava; prijetnost, slast; ljubi, ljubček, ljubica, dragica

no sweet without sweat ni jela brez dela
the sweets of power slast oblasti
the sweets and bitters of life sladkosti in bridkosti življenja
the flowers diffuse their balmy sweets cvetlice širijo svoj balzamov vonj
to taste the sweets of success okusiti slast uspeha

sweetheart [swí:tha:t]

1. samostalnik
ljubček, ljubica

2. neprehodni glagol
ljubimkati
prehodni glagol
dvoriti, snubiti

he is out sweethearting šel je ven s svojim dekletom

sweetie [swí:ti] samostalnik
pogovorno ljubica, ljubček
množina, britanska angleščina slaščice, sladkarije

sweeting [swí:tiŋ] samostalnik
botanika vrsta sladkega jabolka
zastarelo ljubček, ljubica