Franja

suāvis -e (prim. skr. svādúḥ slasten, svādaḥ slast, svádati [on] dela kaj slastno, prijetno, [on] začinja, svádatē slastno je, diši, gr. ἡδύς, dor. ἁδύς [iz *σƑαδύς] sladek, ἁνδάνω ugajam, ἥδομαι veselim se, lat. suādeō, lit. sū́dyti začinjati, soliti, got. sūts = stvnem. swuozi, suozi = nem. süß)

1.
a) (za zunanje čute) sladek, ljubek, prijeten, mičen, mikaven, privlačen, mil, očarljiv: odor Ci., odores, herba, herbae V., sopor, spiritus unguenti, flores Lucr., res H., suavior color, suaviores aquae Plin., vina, quae vetustatem ferunt, sunt suavissima Ci., suavis cantatio, cantus Pl., sonus Enn., accentus Q., vox Gell., anima Ph.
b) (o jedeh) slasten: cibus V., cibi Plin. iun., mergi H.

2. metaf. za notranji čut in duševno zaznavanje prijeten, ljubezniv, sladek, mil, blag: homo Enn., Pl., (iron.) Ter., homines, poëta, vita, lux, mores Ci., amicitia Lucr., sermo suavior H., amor suavissimus Pl.; suave est z inf.: rem servare suavest Pl., tibi porro ut non sit suave vivere Ter., suave (sc. est) … magnum spectare laborem Lucr., mihi suavissimum est tuae memoriae dare operam Caelius in Ci. ep. — Adv. suāviter

1. za zunanje čute ljubko, prijetno, mikavno, privlačno, očarljivo, milo: video, quam suaviter voluptas sensibus nostris blandiatur Ci., odor suaviter gravis Plin.; v superl.: suavissime et peritissime legere Plin. iun.; nam. suaviter pesn. adv. acc. n. sg. suāve: suave olens V., Cat., suave rubens V., suave resonare H., suave sonans Aug.

2. metaf. notranjemu čutu, duhu prijetno, ljubko, v slast, ugodno, veselo, z veseljem: suaviter dicere, loqui Ci., secunda suaviter meminerimus Ci. z veseljem, quid agis, dulcissime rerum? (odgovor:) suaviter, ut nunc est H., vivere suaviter, suavius H., epistula suaviter scripta, litterae suavissime scriptae Ci. ep.

sweet¹ [swi:t]

1. pridevnik (sweetly prislov)
sladek; (mleko, maslo) svež, nepokvarjen; (vonj) prijeten, blag, dišeč; (zvok) melodiozen, skladen, miloglasen, prijeten; (spanje itd.) sladek, osvežilen, krepilen; prijazen, ljubezniv (to do)
pogovorno mil, dražesten, ljubek, sladek
pogovorno gladek, miren, brez truda

at one's own sweet will po svoji mili volji, po svoji glavi
a sweet one sleng krepak udarec
sweet breath svež, prijeten duh (iz ust)
a sweet tooth figurativno sladkosnednost
a sweet going gladka vožnja (na dobri cesti)
sweet and twenty "očarljiva dvajsetletnica"
my sweet one! moj ljubi!
to be sweet on s.o. pogovorno biti zaljubljen v koga, nor za kom
to be sweet with dišati po
this fish is not quite sweet ta riba ni čisto sveža
to have a sweet taste imeti sladek okus
to have a sweet tooth figurativno biti sladkosneden
to keep s.o. sweet dobro se razumeti (shajati) s kom

2. prislov

to smell sweet blago dišati
to taste sweet imeti sladek okus

sweet-natured [swí:tneičəd] pridevnik
blag, mil, ljubezniv, prijazen

sweet-tongued [swí:ttʌŋd] pridevnik
laskav, prilizovalen; ljubezniv

tándru -ă (-i, -e) adj. nežen, mil, ljubezniv

tender¹ [téndə]

1. pridevnik (tenderly prislov)
nežen; mehak (meso itd.); krhek, drobljiv; dobro kuhan (pečen); topljiv, topen; občutljiv, hitro užaljen; delikaten, subtilen; kočljiv; blag, mil, dobrega srca, ljubezniv, prisrčen; skrben (of za)
obziren, pozoren (do), zaskrbljen (of, over za)

of tender age v nežni starosti, mlad
tender passion ljubezen
tender porcelain stekleni porcelan
a tender spot občutljivo mesto
a tender red nežna rdeča barva
a tender subject kočljiv predmet (razgovora)
tender annual botanika poletna rastlina
he is tender of his reputation občutljiv je za svoj ugled (sloves)
to have a tender conscience biti tankovesten
to be tender of s.th. ozirati se na, skrbeti za kaj
to be tender of irritating s.o. paziti, da koga ne razjezimo (razdražimo)

2. prehodni glagol
napraviti mehko, občutljivo
neprehodni glagol
postati mehak

tēnero

A) agg.

1. mehek

2. mlad; nežen:
pianticella tenera mlada rastlinica

3. nežen, občutljiv; ljubezniv; blag:
un educatore troppo tenero preblag vzgojitelj
padre tenero ljubezniv oče
parole tenere nežne besede

B) m

1. mehki del (česa); pren. občutljivo mesto; šibka točka

2. simpatija, ljubezen:
fra i due ragazzi c'è del tenero mlada se imata rada

urbane [ə:béin] pridevnik (urbanely prislov)
vljuden, olikan, uglajen, lepega vedenja, fin, ljubezniv

venustus 3, adv. -ē (venus2 -eris; prim. onustus : onus)

1. ljubek, mičen, dražesten, mikaven, očarljiv, privlačen, lep: Pl., Ter., Cat., Suet., Vitr. idr., forma N., motus corporis Ci., hortuli Ph., capella venuste facta Ci.

2. metaf. ličen, ljubezniv, prikupen, dovtipen, fin, prefinjen (v govorjenju in vedenju): Plin. iun. idr., sermo, sententiae Ci., comoedia Q., homines venustiores Cat., venustiora in respondendo Q., venustissima dicta Q., venuste dicere, respondere Q., colorem venustius (sc. adhibuit) Sen. rh., omnia venustissime fingere Q.

дружелюбный ljubezniv, prijazen; prijateljski; družaben

ласка́вий прикм., ljubeznív prid., blág prid., néžen prid., míl prid.

ласковый ljubezniv, prijazen

любвеобильный (knj.) poln ljubezni, ljubezniv

любезный ljubezniv; (zast.) ljub; m ljubi

люб’я́зний прикм., ljubeznív prid.

нежный nežen, ljubezniv; mehek, prijeten; ražnežen, razvajen

обязательный obvezen; (zast.) ljubezniv, uslužen;

приветливый ljubezniv, vljuden, prijazen

радушный postrežljiv, uslužen, gostoljuben, ljubezniv

услужливый uslužen, ljubezniv