Franja

Zadetki iskanja

  • okróg2 prep.

    1. attorno a, a; torno torno:
    okrog hiše torno torno la casa
    družina se je zbrala okrog mize la famiglia si è riunita al tavolo

    2. attorno a, a, per, su, circa:
    prizadevati si za zvišanje storilnosti impegnarsi all'aumento della produttività
    hrup okrog prevelikih zaslužkov rimostranze per gli emolumenti troppo alti
    razpravljanje okrog pokojnin discussione sulle pensioni

    3. (za izražanje približnosti) verso, su, circa:
    priti okrog desetih venire verso le dieci
    fant okrog dvajsetih un giovanotto sulla ventina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. hoditi okrog dekleta corteggiare una ragazza
    pren. sliniti se okrog direktorja adulare il direttore, cercare di ingraziarsi il direttore
    nareč. govoriti okrog ogla parlare contorto, non andare al sodo
    povpraševati okrog sosedov fare domande ai vicini
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare uno schiaffo, un ceffone a qcn.
    pren. letati okrog zdravnikov correre da un medico all'altro
    pog. okrog prinesti koga infinocchiare, imbrogliare qcn.
  • péter [pete] verbe intransitif prdeti, spuščati vetrove; populaire počiti ob eksploziji; razleteti se, raztrgati se; verbe transitif strgati

    ça va péter du feu, le feu hudo bo zaropotalo
    il pète le feu on kipi od dinamizma
    il faut que ça pète to se mora nehati (za vsako ceno)
    l'affaire lui a pété dans les mains zadeva mu je spodletela
    la grenade lui a pété dans les mains granata se mu je razletela v rokah
    péter plus haut que le cul (vulgairement) (figuré) previsoko letati
  • pitch3 [pič] samostalnik
    met (žoge), lučaj (balinske krogle), metanje
    navtika zibanje ladje; nagnjenost, strmec, strmina (strehe); višina, stopnja
    glasba višina tona, uglašenost (glasbila)
    figurativno (najvišja ali najnižja) točka, najvišja stopnja, vrh, vrhunec
    britanska angleščina stojnica (uličnega prodajalca)
    ekonomija ponudba blaga na tržišču
    ameriško, sleng hvalisanje blaga, reklamni oglas
    ameriško, sleng čenče, blebetanje
    šport igrišče, (kriket) polje med vrati; razmak med luknjicami (na filmu), razmak med žlebiči (na gramofonski plošči)

    absolute (perfect) pitch absolutni posluh
    pitch of an arch višina oboka
    pitch level višina tona, glasu
    glasba above (below) pitch previsoko (prenizko)
    to sing true to pitch uglašeno peti
    to fly a high pitch visoko letati
    to the highest pitch do skrajnosti
    at the pitch of one's voice na ves glas
    to queer s.o.'s pitch prekrižati komu načrte
    ameriško, sleng I get the pitch razumem
    sleng what's the pitch? kaj se godi?
  • previsòk trop haut

    previsoka cena surprix moški spol
    previsoko cenjen pisatelj auteur moški spol surfait
    previsoko letati, meriti (figurativno) viser trop haut
    previsoka ocenitev évaluation ženski spol au-dessus de sa valeur
    previsoka proizvodnja surproduction ženski spol
    previsoko zaračunati enfler un compte
  • recuestar zahtevati

    recuestar mujeras za ženskami letati
  • rennen (rannte, gerannt) teči, dirjati, beginnen: steči, weg: oddirjati; dauernd (ins Kino/zum Arzt) rennen stalno letati/tekati (v kino/k zdravniku); jemanden über den Haufen rennen prekucniti/podreti na tla; sich die Füße wund rennen obrusiti si pete; an/gegen etwas rennen zaleteti se v, figurativ zaleteti/zaletavati se v; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; einen Gegenstand in etwas: zadreti v (sich si)
  • Rock1, der, (-/e/s, Röcke)

    1. krilo; hinter jedem Rock [hersein] her sein letati za vsako kiklo

    2. (Jakett) suknjič, suknja; figurativ der letzte Rock hat keine Taschen v grob ne boš ničesar odnesel
  • roj [ô] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Schwarm (pri čebelah - glavni Hauptschwarm, drugi Nachschwarm, osji Wespenschwarm, čebelji Bienenschwarm, kobilic Heuschreckenschwarm, muh Fliegenschwarm)
    astronomija meteorski roj der Meteorstrom, der Sternschnuppenschwarm
    ki tvori roje schwarmbildend
    v rojih schwarmweise
    letati v rojih herumschwärmen
  • ròj (čebel) essaim moški spol d'abeilles ; (mušic, muh) nuée ženski spol ; (ptic) volée ženski spol , vol moški spol

    v rojih letati (čebele) essaimer
  • ròj (čebelji) enjambre m ; (mušic, muh) nube f ; (ptic) bandada f

    letati v rojih (čebele) enjambrar
  • run*2 [rʌn] neprehodni glagol & prehodni glagol

    I. neprehodni glagol

    1.
    teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se (from od)
    popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na)
    hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se (for za)
    biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)

    to run amok (amuck) pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad seboj
    to run for it, to cut and run pogovorno popihati jo, zbežati
    to run foul of trčiti z
    to run to help hiteti na pomoč
    to run with the hare and hunt with the hounds figurativno skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankama
    this idea keeps running through my head ta ideja mi ne gre iz glave
    run for your lives! reši se, kdor se more!
    to run for luck ameriško poskusiti kaj na slepo srečo
    to run mad zblazneti, znoreti
    to run to meet s.o. teči komu naproti
    to run to meet one's troubles figurativno vnaprej si delati skrbi
    the news ran like wildfire novica se je širila kot blisk
    to run for an office potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)
    he who runs may read it figurativno na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumeti
    school runs from 8 to 12 šola (pouk) traja od 8 do 12
    a thought ran through my head misel mi je šinila v glavo
    to run from one topic to another skakati z ene téme na drugo
    time runs fast čas beži, hitro teče
    this train is running every hour ta vlak vozi vsako uro
    to run on the wheels figurativno gladko iti

    2.
    vrteti se, obračati se (on okoli)
    premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se
    pravno ostati v veljavi
    gledališče biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, biti

    running ice topeči se led
    three days running tri dni zaporedoma
    the bill has three months to run menica ima rok treh mesecev
    my blood ran cold figurativno kri mi je poledenela v žilah
    it runs in his blood to mu je v krvi
    he is running with blood kri ga je oblila
    the colour runs in the washing barva pušča pri pranju
    the course runs at par tečaj (kurz) je (stoji) al pari
    to run dry posušiti se; biti prazen; figurativno onemoči, biti izčrpan
    eyes run oči se solzijo
    my face runs with sweat pot mi teče po obrazu
    it runs in the family to je v družini
    to run to fat (z)rediti se, postati debel
    the feelings are running high duhovi so razburjeni
    the garden runs east vrt sega, se razteza proti vzhodu
    to run high dvigati se, rasti
    to run hot postati vroč, segreti se
    the lease runs for ten years zakupna pogodba teče, velja deset let
    that makes my mouth run sline se mi pocede ob tem
    my nose runs iz nosa mi teče
    oats run 40 pounds the bushel cena za oves je 40 funtov bušel
    to run riot (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrasti
    to run round in cercles figurativno kazati veliko aktivnost, a malo uspeha
    the salade runs to seed solata gre v cvetje
    sea runs high morje je razburkano
    that runs to sentiment to sega, gre človeku do srca
    we ran short of coal premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premoga
    my supplies are running low moje zaloge se manjšajo, gredo h kraju
    my talent does not run that way za to nimam nobenega daru
    my tastes do not run that way za to nimam smisla
    to run true to form (type) ustrezati pričakovanjem
    still waters run deep tiha voda globoko dere
    to run wild podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljiv
    words ran high padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanja
    the words of this passage run thus besede tega odstavka se glasé (takole)
    the works have ceased running tovarna je ustavila delo

    II. prehodni glagol

    1.
    preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo
    figurativno meriti se (s kom); dirkati
    lov poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)

    the disease runs its course bolezen gre svojo pot
    to run a blockade vojska prebiti blokado
    to run s.o. close (hard) teči za kom, biti komu za petami
    to run the country zbežati iz dežele
    to run errands opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkih
    to run the guard neopazno iti mimo (skozi) straže
    to run 30 knots navtika pluti s hitrostjo 30 vozlov
    to run a red light (stop sign) voziti skozi rdečo luč (znak stop)
    to run messages prinašati, prinesti sporočila
    to run a parallel too far predaleč iti v primerjavi
    to run a race tekmovati v teku (dirki), dirkati
    to run races prirediti dirke
    to run the rapids prevoziti brzice
    to run a rumour back to its source zasledovati govorico do njenega izvira
    to run a scent iti za sledjo, slediti sledi
    we must let the things run its course moramo pustiti, da gre stvar svojo pot
    I'll run you to the tree over there tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa

    2.
    upravijati, voditi; predelati (into v)
    spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti (into v)
    zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata (for za)
    izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato)
    ameriško potegniti (črto, mejo)

    to run an account with kupovati na račun (pri kaki tvrdki)
    to run brandy tihotapiti žganje
    to run one's car into a wall zaleteti se z avtom v zid
    to run the danger biti v nevarnosti
    to run debts biti v dolgovih, zabresti v dolgove
    I ran myself into difficulties zašel sem v težave
    to run one's fingers through one's hair (hitro) iti si s prsti skozi lase
    to run a firm into debt spraviti tvrdko v dolgove
    to run one's fortune poskusiti svojo srečo
    to run the gauntlet figurativno biti izpostavljen ostri kritiki
    to run one's head against the wall zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figurativno)
    to run a horse goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirko
    to run lead into bullets liti krogle iz svinca
    to run logs sploviti hlode, les
    I ran a nail into my foot zadrl sem si žebelj v nogo
    to run a newspaper izdajati časopis
    to run oneself to a standstill ustaviti se
    to run risks tvegati, riskirati
    to run a ship aground zapeljati ladjo na sipino
    to run the show sleng, figurativno biti šef, voditi (neko) podjetje
    he runs the whole show on vodi vse
    to run a high temperature medicina imeti visoko vročino
    to run a town upravljati mesto
    to run a special train dati v promet poseben vlak
  • sôjka ž zool. šoja; tjerati, juriti -e dirjati, letati za ženskami
  • tag2 [tæg] prehodni glagol, neprehodni glagol
    opremiti z etiketo, etiketirati; obrobiti, obšiti; dodati sklepno besedo (književnemu delu); povezati, spraviti v zvezo (to, with z, together skupaj)
    kovati, delati verze; slediti (komu) kot senca; iti, biti (komu) za petami

    to tag after s.o. letati za kom
  • tja

    1. kam: hin, dorthin, dort … hin
    tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
    tja (preko) hinüber
    tja do bis hin zu
    hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
    tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
    tja in nazaj hin und zurück
    tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

    2.
    tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

    3.
    tja do/v bis zu/in

    4.
    sem in tja hin und her, herum-
    (porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
    sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

    5.
    tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
    | ➞ → tjavdan, tjavendan
  • visée [vize] féminin merjenje na (kaj); pluriel namera, cilj, ambicija

    visées ambitieuses častihlepni cilji
    avoir de hautes visées imeti visoke cilje, figuré visoko letati
    avoir des visées sur quelqu'un, quelque chose imeti načrte s kom, čim; hoteti se polastiti koga, česa
    faire une bonne visée dobro (na)meriti
  • Weiberrock: sich hinter einem Weiberrock verstecken skrivati se za kiklo; hinter jedem Weiberrock herlaufen letati za vsako kiklo
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • žénska woman, pl women

    žénska (deklè) za vsa dela maid of all work
    sovražnik žénsk woman-hater, misogynist
    svetska žénska woman of the world
    za tem tiči (kaka) žénska, tu ima žénska prste vmes (figurativno) there is a woman involved here
    sovraštvo do žénsk misogyny
    ki sovraži žénske misogynous
    žénske pl women pl, females pl, womenfolk
    moje žénske (pogovorno) my womenfolk
    letati za žénskami (figurativno) to philander, (pogovorno) to chase after skirt
  • žénska (-e) f donna; signora; pog. femmina; pren. gonna, gonnella:
    mlada, temnolasa, vitka ženska una donna giovane, bruna, snella
    noseča, poročena ženska donna incinta; donna sposata, maritata
    frizer za ženske parrucchiere per signora
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska? viene con te anche tua moglie, la tua ragazza?
    letati za ženskami, loviti ženske rincorrere le gonnelle, andare a donne
    drobcena ženska, ženska velikanka mezza donna, donna cannone
    vrla ženska brava donna (tudi iron.)
    prefinjena, elegantna ženska donna di classe
    svetovljanska ženska donna di mondo
    vražje lepa ženska vulg. un pezzo di fica
    pren. fatalna ženska femme fatale
    ženska je kakor aprilsko vreme donna e luna, oggi serena domani bruna
    kjer vrag ne zmore, ženska pripomore la donna ne sa una più del diavolo