Franja

sredínski (-a -o) adj. mediano, mediale; centrale; di, del centro:
sredinska črta linea mediana
sredinska lega predmeta posizione centrale dell'oggetto
sredinska politika politica di centro, centrista
lingv. sredinski samoglasnik vocale mediale
šport. sredinski igralec mediano

sredíščen (-čna -o) adj.

1. centrale, del centro (tudi ekst.):
središčna lega predmeta posizione centrale dell'oggetto
središčna misel razprave il concetto centrale del saggio

2. teh. centrico; centrale:
bot. središčna lamela lamella centrale
teh. središčna os asse centrale
šah. središčna linija linea centrale
šah. središčni kmet pedone centrale
mat. središčna simetrija simmetria centrale

stabil|en (-na, -no) stabil (oblikovno formstabil, podolžno längsstabil, prečno querstabil, smerno richtungsstabil, nasproti spremembam v okolju umweltstabil), zelo: hochstabil; (ki trdno stoji) standfest, standsicher; (nepremičen) festeingebaut, stationär; -beständig (toplotno hitzebeständig)
stabilno gonilo das Standgetriebe
stabilna ravnovesna lega fizika, tehnika stabiles Gleichgewicht

stabílen (-lna -o) adj. stabile (tudi ekst.), fisso, saldo, forte, fermo, solido:
stabilne cene prezzi stabili
stabilen značaj carattere stabile
mobilen in stabilen mobile e stabile
fiz. stabilna lega posizione stabile
kem. stabilna spojina composto stabile
ekon. stabilni trg mercato stabile
stabilno gospodarstvo economia stabile
meteor. stabilno ozračje clima stabile
stabilna opora un saldo appoggio

stréšen (-šna -o) adj. di, del tetto, da tetto:
strešna konstrukcija struttura del tetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grad. strešna lega terzera
strešna letev corrente
strešna opeka embrice, tegola
strešni rob gronda
strešni žleb compluvio; doccia
strešno sleme colmo, displuvio
strešno okno lucernario
strešna kritina copertura del tetto
strešna terasa terrazza sul tetto
strešni prtljažnik (za kolesa, za smuči) portabiciclette, portasci

stropnjak moški spol (-a …) (zgornja lega) der Deckenbalken

teme samostalnik
1. (del glave) ▸ fejtető, tetőŽe dalj časa opažam večje izpadanje las, predvsem na temenu. ▸ Már régóta nagyobb hajhullást észlelek, különösen a fejtetőmön.

2. geometrija (točka) ▸ csúcsZapiši koordinati temena in enačbo simetrijske osi pripadajoče parabole. ▸ Írd le a csúcs koordinátáinak és a hozzájuk tartozó parabola szimmetriatengelyének egyenletét.
Presečišče simetrijske osi in parabole je teme parabole. ▸ A szimmetriatengely és a parabola metszéspontja a parabola csúcsa.

3. (o zaobljenem delu) ▸ csúcs, tetőTežje stroje za utrjevanje smemo uporabiti šele 1 m nad temenom cevi. ▸ A nehezebb tömörítőgépeket csak a cső teteje felett 1 m-rel szabad használni.
Globoko strojno oranje in lega grobišča na temenu hriba sta ponovno opozorila na prazgodovinsko osnovo. ▸ A mély gépi szántás és a sírhely fekvése a dombtetőn ismét ráirányította a figyelmet az őskori alapra.

tla² srednji spol množina (tal, tlem, tla, pri tleh, s tlemi) geografija, gradbeništvo, arhitektura der Boden, gradbeništvo, arhitektura (pod) der Fußboden (kamnita Steinfußboden, Steinboden, lesena Holzboden, mozaična Mosaikfußboden, parketna Parkettboden, opečna Klinkerboden, v veži/predsobi Dielenboden, z gumijasto oblogo Gummiboden)
izgubljati/izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren
dotakniti se tal den Boden berühren, letalo: aufsetzen, človek z nogami: auffußen
umirjanje tal (popotresni sunki) das Nachbeben
vidljivost tal letalstvo die Bodensicht

do tal bis zum Boden, obleka: bodenlang
od vrha do tal von oben bis unten
do tal zasteklena vrata die Fenstertür
porušenje do tal die Schleifung

k tlom zu Boden, nieder
pritisniti k tlom zu Boden drücken, niederdrücken

na tla zu Boden, auf den Boden
pasti na tla zu Boden fallen, hinunterfallen
pasti na trda tla figurativno aus allen Wolken fallen
postaviti na tla hinstellen, kovček, težko breme: niedersetzen
spustiti na tla fallen lassen
vreči na tla zu Boden werfen, niederwerfen, človeka: zu Boden schlagen, niederstoßen, niederschlagen, zu Boden strecken

na tleh auf dem Boden
biti na tleh auf dem Boden liegen, figurativno [heruntersein] herunter sein, am Boden zerstört sein
boj na tleh der Bodenkampf
dobro ležati na tleh vozilo: gute Bodenhaftung haben
čisto na tleh figurativno fix und fertig
kontrolno mesto na tleh die Bodenstelle
lega na tleh die Bodenhaftung
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen

tiščati ob tla niederhalten
treščiti ob tla niederschmettern, (pasti) aufprallen
vreči ob tla hinwerfen, hinhauen

od tal vom Boden
odmik od tal die Bodenfreiheit

po tleh über den Boden, auf den Boden
politi po tleh ausschütten
pasti po tleh umfallen, umkippen
vreči po tleh zu Boden werfen, niederwerfen, mimogrede: zu Boden reißen

pri tleh in Bodennähe

s tal vom Boden
pobrati s tal vom Boden aufheben
izstreliti s tla von der Bodenstelle abschießen

pogledati v tla zu Boden blicken
v bližini tal in Bodennähe, bodennah
v nivoju tal bodengleich

tŕd (-a -o)

A) adj.

1. duro:
trda postelja letto duro
trda tla pavimento duro
trda koža pelle dura
trdi sir formaggio duro
trda platnica copertina cartonata

2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
trdo življenje vita dura
trda revščina miseria nera

3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trda tema oscurità profonda, buio pesto
delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
biti trd essere alticci
trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
biti trde glave avere la testa dura
šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
imeti trdo kožo avere la pelle dura
potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
vladati s trdo roko governare con mano dura
iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
biti trdega srca essere spietati, inflessibili
pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
trd od strahu irrigidito dallo spavento
trda droga droga pesante
trda gradacija forte gradazione
metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
trda kovina metallo duro
trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
anat. trda mrena dura madre
kem. trda voda acqua dura
med. trdi čankar ulcera dura
anat. trdo nebo palato duro
inform. trdi disk disco rigido
bot. trdi les legno duro
lingv. trdi znak carattere, segno duro
agr. trdo žito grano duro

B) tŕdi (-a -o) m, f, n
trda mu prede fa una vita dura
trda gre komu è al verde, a corto di denaro
spati na trdem dormire sul duro
v trdo kuhano jajce uovo sodo
udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente

vinsk|i (-a, -o) Wein- (kozarec das Weinglas, karta/list die Weinkarte, sod das [Weinfaß] Weinfass, zakon das Weingesetz, cesta die Weinstraße, gorica der Weinberg, krema die Weincreme, lega die Weinlage, pena der Weinschaum, pokušina die Weinprobe, die Weinverkostung, die Weinprüfung, steklenica die Weinflasche)
vinsko kisel weinsauer
vinsko rdeč weinrot

visok¹ [ô] (-a, -o) hoch (srednje mittelhoch, kot gora berghoch, pet metrov fünf Meter hoch, za moža mannshoch, seženj/več sežnjev klafterhoch, zelo turmhoch, haushoch); voda: -tief (za čevelj fußtief); Hoch- (bager s čelno žlico der Hochlöffelbagger, barok der Hochbarock, gozd der Hochwald, izkoristek die Hochausbeute, lesk der Hochglanz, pritisk, tlak der Hochdruck, razteg der Hochverzug, relief das Hochrelief, srednji vek das Hochmittelalter, start šport der Hochstart, sunek der Hochstoß, tisk der Hochdruck, divjad das Hochwild, frekvenca die Hochfrequenz, gotika die Hochgotik, hitrost die Hochgeschwindigkeit, kultura die Hochkultur, megla der Hochnebel, napetost die Hochspannung, nemščina das Hochdeutsch, omara der Hochschrank, renesansa die Hochrenaissance, romantika die Hochromantik, temperatura tehnika die Hochtemperatur, terasa geografija die Hochterrasse, voda das Hochwasser, lega medicina das Hochlagern, deblo agronomija in vrtnarstvo der Hochstamm, jadro das Hochsegel, plemstvo der Hochadel, pritličje das Hochparterre); hoch- (v visokih odmerkih hochdosiert, v visokih tonih hochtönig, z visokim robom hochrandig, z visokimi nogami hochbeinig, z visokim vreliščem hochsiedend, z visokimi odlikovanji hochdekoriert, z visokimi petami hochhackig, žariti pri visokih temperaturah hochglühen)
z visokim/visoko … hoch …
(plačo hoch bezahlt, dotacijo hoch dotiert)
z visokim številom vrtljajev tehnika hochtourig, vijak: schnelllaufend

višin|a³ ženski spol (-e …) (lega) die Lage (cene Preislage, glasu Stimmlage, Tonlage)

vodorav|en (-na, -no) waagerecht, horizontal; Horizontal- (lega die Horizontallage)
vodorava črta/ravnina die Waagerechte
biti vodoraven in der Waage liegen
zidak z vodoravnimi luknjami der Langlochziegel

vzdólžen (-žna -o) adj. longitudinale:
vzdolžni prerez sezione longitudinale
biol. vzdolžna delitev divisione longitudinale
med. vzdolžna lega plodu presentazione cefalica
alp. vzdolžni klin chiodo orizzontale
fiz. vzdolžno valovanje onde longitudinali

vznák on one's back

vznák ležeč supine
lega, ležanje vznák supineness
ležati vznák to lie on one's back
pasti vznák to fall on one's back

začetn|i [é] (-a, -o) Anfangs- (hitrost die Anfangsgeschwindigkeit, lega die Anfangslage, plača das Anfangsgehalt), Ausgangs- (položaj die Ausgangsstellung, črta die Ausgangslinie, kopel das Ausgangsbad, žica der Ausgangsdraht), Anlauf- (težava die Anlaufschwierigkeit), Eröffnungs- (tečaj der Eröffnungskurs, bilanca die Eröffnungsbilanz), Vor- (obdelava die Vorbehandlung, jed die Vorspeise); (primaren) primär, Primär- (napoka der Primärriss)
začetno obdelan vorbearbeitet
začetni kapital das Anfangskapital, Startkapital

zádnjičen (-čna -o) adj. del posteriore, del sedere; anat. anale; gluteo:
anat. zadnjična odprtina orifizio anale
anat. zadnjični predel regione glutea
med. zadnjična lega ploda presentazione podalica

zamáknjen (-a -o) adj.

1. estasiato, incantato, estatico:
biti v koga zamaknjen essere affascinato da, essere innamorato cotto di

2. spostato:
zamaknjena lega trasposizione

ZN

1. polit.
Zveza narodov (po I. svet. vojni) Lega delle nazioni

2.
Združeni narodi ONU, Organizzazione delle Nazioni Unite

zob¹ [ó] moški spol (-a, -a, -jé) anatomija der Zahn (majav Wackelzahn, mlečni Milchzahn, modrostni Weisheitszahn, sprednji Vorderzahn, stalni Dauerzahn, zlat Goldzahn, z zatičem Stiftzahn)
figurativno zob časa der Zahn der Zeit
zobje množina Zähne množina, das [Gebiß] Gebiss
(konjski [Pferdegebiß] Pferdegebiss, stalni [Dauergebiß] Dauergebiss)
umetni zobje množina der Zahnersatz
dobivanje zob (denticija) das Zahnen
… zoba/zob Zahn-
(izguba der Zahnverlust, izpadanje der Zahnausfall, lega die Zahnstellung, menjava der Zahnwechsel, nega die Zahnpflege, vrsta die Zahnreihe, zdravljenje die Zahnbehandlung)
dobivati zobe zahnen
izpuliti zob einen Zahn ziehen
kazati zobe die Zähne blecken, die Zähne zeigen (tudi figurativno)
polomiti si zobe sich die Zähne ausbeißen (an) (tudi figurativno), auf Granit beißen
stisniti zobe figurativno die Zähne zusammenbeißen
zlomiti si zob sich einen Zahn ausbeißen
zob me boli ich habe Zahnschmerzen
klešče za izdiranje zob die Extraktionszange
kozarec za umivanje zob der Zahnputzbecher
brez zob zahnlos
do zob bis an die Zähne
do zob oborožen [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, waffenstarrend
med zobmi zwischen den Zähnen
vrzel med zobmi die Zahnlücke
figurativno šenkanemu/podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul
vlačiti po zobeh koga (jemanden) durch die Zähne ziehen
imeti za pod zob (etwas) zu Essen haben
skozi zobe kaj reči: zwischen den Zähnen
z zobmi mit den Zähnen
braniti s kremplji in z zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
držati jezik za zobmi den Mund halten
odpreti z zobmi oreh ipd.: aufbeißen
s stisnjenimi zobmi zähneknirschend
šklepetanje z zobmi das Zähneklappern
s šklepetajočimi zobmi zähneklappernd
šklepetati z zobmi mit den Zähnen klappern
škripanje/škrtanje z zobmi das Zähneknirschen
zagrabiti z zobmi zubeißen
za zobe für die Zähne
krema za zobe die Zahncreme
prašek za zobe das Zahnpulver
krtačka za zobe die Zahnbürste
zlato za zobe das Zahngold